Epidemija je povzročila nešteto nevšečnosti, tudi na področju šolstva. Več mesecev so se bili dijaki primorani šolati od doma, na daljavo, kar je zagotovo vplivalo na kvaliteto samega izobraževanja. Težava pa nastane tudi zaradi neizvedbe praktičnih vaj za dijake. Pojavlja se vprašanje, kaj so se lahko pravzaprav dijaki naučili in kaj bo to pomenilo, ko se bodo znašli na trgu dela.
“Vendar to nikakor ni znanje, kjer je potrebno razvijati veščine in spretnosti”
Obrnili smo se na Srednjo šolo za oblikovanje Maribor, kjer nam je ravnateljica Nadja Jager Popović dejala, da imajo manjko prakse pri delodajalcu dijaki programa frizer za čas zaprtja frizerskih salonov, okvirno 70 ur: “Praksa pri delodajalcih za ostale programe je na SŠOM predvidena konec maja, res pa je, da npr. dijaki 3. letnika tehničnega izobraževanja lani PUD-a sploh niso imeli.”
Težava je praksa v šoli, kjer so jo uradno izvajali na daljavo, vendar to ni dovolj kvalitetno znanje, ki bi ga naj dijak pridobil v času šolanja, še posebej v poklicnih in tehničnih strokovnih šolah, poudarja. Kot doda bo sicer statistika kazala realizirano število ur, ki je v učnem načrtu, “vendar to nikakor ni znanje, kjer je potrebno razvijati veščine in spretnosti.”
Jager Popovićeva pove, da je praksa na daljavo slonela bolj na teoretičnih spoznanjih, demostracijah in vajah, ki so jih dijaki morali na nek način doseči: “Ker pa doma ne razpolagajo z ustrezno opremo in pripomočki, je to znanje bolj podobno YOUTUBE navodilom, DIY – sam svoj mojster in amaterskim posnetkom dijakov, ki so opravljene naloge vračali v preverjanje in vrednotenje.”
Ob povratku v šole opazili pomanjkanje veščin in spretnosti
In kakšnega pomena bo imel manjko praktičnih vaj za dijake? Ravnateljica Srednje šole za oblikovanje Maribor pove, da je ob delne povratku v šole opazno pomanjkanje veščin in spretnosti, ki jih dijaki pridobijo v šoli. Hkrati je, kot poudarja, težava pri poklicih, ki so storitveno naravnani in vezani na ljudi. Skupno so bili dijaki fizično odsotni kar osem mesecev, od tega tri v prvem valu in kar pet mesecev v drugem valu.
“Si predstavljate dijaka programa frizer, ki bo čez dva meseca zaključil šolanje in se bo znašel na trgu dela? Menim, da bodo ti ljudje nezaposljivi oz. bodo morali vložiti ogromno truda, da osvojijo znanje, za katerega so bili prikrajšani,” pove.
Pomanjkanje znanja bo privedlo k nezadovoljnim delodajalcem
Enako velja tudi za tehnične poklice, kjer je potrebna vaja na posebni, profesionalni opremi in ni vse samo računalniško pogojeno. Izkazalo se je, da npr. študijske risbe pri predmetu risanje, ki so jih dijaki prinesli po delu na domu v šolo v ocenjevanje, kjer jih lahko neposredno vidijo, prikazujejo vse tiste napake, ki jih preko poslane fotografije študijske risbe učitelj ni mogel opaziti in popraviti, ker dijaki to poslikajo pri slabo svetlobi, pod napačnim kotom, pojasnjuje.
“Prav tako to velja pri ostalih strokovnih predmetih, kjer so npr. pri medijskem tehniku potrebne posebne luči, mešalne mize, studio, pri tehniku oblikovanja pa posebni šivalni stroji, orodje, rezalni stroji,” še pove in doda: “S takšnim pomanjkljivim znanjem pošiljamo dijake na trg dela, kar lahko botruje tudi duševnim in čustvenim stiskam zaradi nezadovoljstva delodajalcev in posledično nezaposljivost.”
