Glede na rezultate evropskih volitev lahko rečemo, da bomo priča novemu razvrščanju političnih sil. Po mnenju strokovnjakov je pričakovati oblikovanje široke koalicije konservativcev, socialistov, liberalcev in zelenih. Pozitivno pa je medtem odmevala volilna udeležba, ki je prvič po letu 1994 ponovno porasla na 50,5 %. Največ sedežev bo tudi tokrat pripadlo socialdemokratom in Evropski ljudski stranki.
Volilna udeležba je bila izrazitejše višja predvsem v Nemčiji, Estoniji, Franciji, Avstriji, na Poljskem, Madžarskem in v Romuniji, popravila pa se je tudi v nekaterih srednje in vzhodnoevropskih državah članicah, kjer je bila do sedaj tradicionalno nizka, med njimi se je ob Hrvaški, Slovaški in Češki, znašla tudi Slovenija. Kljub vsemu pa je bila ravno v Sloveniji tokrat udeležba druga najnižja med vsemi državami članicami, za njo je bila le še Slovaška.
Kljub temu, da bodo pogovori o oblikovanju političnih skupin v Evropske parlamentu potekali vse do ustanovitve zasedanja, do 2. julija, se že izrisujejo prve napovedi kakšna politična razmerja lahko pričakujemo v novi zasedbi Evropskega parlamenta. Če pogledamo statistične podatke, bo v skupini ELS – Evropski ljudski stranki 182 poslancev, v S&D (socialdemokrati) 147, v ALDE+R 109 (liberalci), v skupini Zeleni/EFA 69, v ECR 59, EFDD 54, ENF 58, GUE 38, medtem ko bo samostojnih poslancev 6, poslancev, ki se šene uvrščajo v nobeno skupino pa 29.
Socialdemokrati in Evropska ljudska stranka ostajata največji
Po tem, ko ta tudi v prejšnji sestavi imeli največ poslancev, tako ostaja tudi sedaj. Evropska ljudska stranka in Socialdemokrati ostajata največji, kljub temu, da sta obe izgubili kar precejšnje število sedežev, vsaka okrog 40. Za zmagovalski letošnjih volitev veljata skupini ALDE, ki naj bi skupaj z Macronovo koalicijo in romunsko koalicijo USR Plus, šteli več kot 109 poslancev, kar bo vsaj 25 poslancev več kot do zdaj. Okrepili naj bi se tudi Zeleni/EFA, za 17 sedežev. Po pričakovanjih je precej izgubila skupina ECR, kar 18 sedežev. Izgubili naj bi predvsem na račun britanskih konservativcev. Za največjo poraženko tokratnih volitev velja tudi Evropska levica, ki naj bi imela po teh napovedih 14 sedežev v parlamentu manj.
Nove koalicije možne ob potrditvi predsednika Evropske komisije
Možne nove koalicije se izrisujejo tudi za potrditev predsednika Evropske komisije. Manfred Weber (ELS) vztraja, da morajo kot skupina, ki je prejela največje število sedežev, oni začeti pogovore o predsedniku Evropske komisije, in izraža potrebo po močni sredinski koaliciji. Po njegovem mnenju prav tako stabilna koalicija naj ne bi obstajal brez ELS. Medtem pa Frans Timmermans (S&D) igra na karto “progresivne” agende, med katerimi so trajnostni cilji, boj proti podnebnim spremembam, pošteno obdavčenje, socialna pravičnost, teme, s katerimi bi pridobili Zelene in GUE. Kot ključne prioritete so jih sicer omenjali tudi v ALDE.
Po mnenju Guya Verhofstadta (ALDE) pa bo predsednik Evropske komisije za izvolitev potreboval robustno večino, ki bo morala iti pred strankarskih linij. Dodal pa, da bodo podprli vsakogar, ki bo sposoben dobiti takšno podporo v parlamentu. S to izjavo je stopil korak proti Evropskemu svetu. Včeraj pa se je Margrethe Vestager (ALDE) prvič jasno izjavila, da je pripravljena prevzeti mesto predsednice Evropske komisije. A po zdajšnjih napovedih takšna koalicija nima zadostnega števila sedežev.
Sicer pa tudi drugih scenarijev povezovanja okrog ELS – skupaj z ALDE in morda Zelenimi ne izključujejo. Predstavnik Zelenih Bas Eickhout pa je na izredno vprašanje glede vodilnih kandidatov odgovoril, da bodo podprli le tistega kandidata, ki je sodeloval v kampanji.
