Odbor DZ za zdravstvo se je seznanil s predlogoma proračunov za prihodnji dve leti v delu, ki se nanašata na zdravstvo. Proračun ministrstva za zdravje bo v prihodnjem letu znašal 519 milijonov evrov, kar je skoraj 400 milijonov evrov manj kot letos zaradi konca epidemije covida-19. Leta 2025 pa bo zdravstveni proračun nekaj več kot 471 milijonov.
Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, sicer tudi kandidatka za ministrico za zdravje, je danes na seji odbora DZ pojasnila, da bo ministrstvo za zdravje glede na predlog proračuna v prihodnjem letu največ sredstev namenilo ureditvi in razvoju zdravstva.
Pravicam iz obveznega zdravstvenega zavarovanja bodo po predlogu sprememb proračuna v letu 2024 namenili 140 milijonov evrov, digitalizaciji zdravstva okvirno 14 milijonov, sistemski ureditvi zdravstvenega varstva tri milijone in izboljšanju kakovosti v zdravstvu 2,6 milijona evrov.
Za izobraževanje in usposabljanje zdravstvenih delavcev je v posameznem letu predvidenih 105 milijonov evrov, sem spada tudi dodatek za specializacije iz družinske medicine in klinične psihologije. 27 milijonov evrov pa namenjajo krepitvi preventivnih aktivnosti za preprečevanje in zgodnje odkrivanje kroničnih bolezni, duševnemu zdravju in demenci ter spodbujanju zdravega življenjskega sloga, je povedala.
Investicijam na primarni ravni v letih 2024 in 2025 namenjajo po 15 milijonov evrov, na sekundarni in terciarni ravni pa 70 milijonov evrov na leto. Na primarni ravni bodo sofinancirali prenove zdravstvenih domov, ki so jih ali jih še bodo predlagale občine.
V okviru investicij načrtujejo gradnjo mariborske infekcijske klinike, širitev onkološke dejavnosti v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor, energetsko sanacijo hospitala UKC Ljubljana, dograditev infekcijske klinike v UKC Ljubljana, gradnjo negovalne bolnišnice v UKC Maribor in ureditev negovalnega oddelka Splošne bolnišnice Murska Sobota.
Proračunska sredstva ministrstva za zdravje za prihodnji dve leti so glede na leto 2023 nižja za 400 milijonov evrov. Prevolnik Rupel je pojasnila, da je razlika posledica tega, da se ne srečujemo več s pandemijo covida-19.
V razpravi so se poslanci osredotočili predvsem na investicije. Poslanec SDS Dejan Kaloh je opozoril na gradnjo infekcijske klinike in negovalne bolnišnice v Mariboru, po njegovih besedah za Štajersko zelo pomembna projekta. Poslanec SDS Zvonko Černač pa je povedal, da je prejšnja vlada načrtovala številne investicije na področju zdravstva, ki bi se že morale uresničevati, pa se ne. Izpostavil je gradnjo gorenjske regionalne bolnišnice, za katero po njegovih besedah še ni niti lokacije niti idejne zasnove.
Opozoril je tudi na neodgovornost vlade zaradi izgube nekaterih evropskih sredstev iz pobude React-EU, predvsem pri celoviti prenovi UKC Ljubljana. Meni, da je glavni problem slovenskega zdravstva neustrezna logistika in neustrezno upravljanje sistema na najvišjem nivoju in negospodarno ravnanje z denarjem.
Tudi poslanko SD Bojano Muršič je zanimalo, ali bodo do leta 2026 zagotovljena sredstva za gradnjo infekcijske klinike Maribor.
Po njenem mnenju projekti niso bili ustrezno prijavljeni, da bi jih lahko izvedli v tako kratkem času. Spomnila je tudi na gradnjo urgentnega centra Ptuj, ki se sicer zaključuje, ugotovili pa so, da potrebujejo dodatne operacijske dvorane, ki bi jih lahko zagotovili z nadgradnjo centra. Pohvalila pa je dodatek za specializacije iz družinske medicine in klinične psihologije.
Prevolnik Rupel je poslancem zagotovila, da se pri gradnji infekcijske klinike v Mariboru držijo časovnic. Gradnja se bo začela leta 2024 in bo zgrajena do konca leta 2026. O gorenjski regijski bolnišnici pa je dejala, da ministrstvo še ni izbralo lokacije, po zadnjih analizah pa je najprimernejša lokacija Kranj. Povedala je, da bodo odločitev o lokaciji sprejeli v roku dveh mesecev.
O urgentnem centru na Ptuju pa je dejala, da gre za dva ločena projekta. Gradnja centra je v zaključni fazi in pričakujejo, da bodo ob koncu leta ali v začetku naslednjega pridobili uporabno dovoljenje. Gradnja operacijskih dvoran pa je nadgradnja, a je treba zanjo najprej pripraviti vso dokumentacijo in preveriti izvedljivost.
Odbor za zdravstvo je na seji ob tem tudi podprl stališče Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o varnosti igrač. Prevolnik Rupel je pojasnila, da želi Evropska komisija z njo izboljšati varnost otrok pri igri z igračami in zmanjšati število neskladnih igrač na notranjem trgu. Slovenija med drugim pozdravlja širitev splošne varnostne zahteve igrač z vidika psihološkega in duševnega zdravja ter kognitivnega razvoja otrok, zlasti v povezavi z digitalnimi tehnologijami.
vir: lokalec.si
