Vodja delovne skupine Ne dopuščajmo nasilja pri Zdravniški zbornici Slovenije Nena Kopčavar Guček opozarja, da se število primerov nasilja nad zaposlenimi v zdravstvu povečujejo. Nasilje nad zdravniki in drugimi zdravstvenimi delavci nesprejemljivo, hkrati pa pomeni slabšo obravnavo za bolnika, je opozorila.
Iz Splošne bolnišnice (SB) Celje po januarskem incidentu, ko je bolnik poškodoval dva zaposlena, poročajo o novih napadih. Od takrat so zabeležili 21 verbalnih in fizičnih incidentov, preteklo soboto je pacient z nožem in smrtjo grozil zdravstvenemu osebju. Incident so prijavili policiji. Ob tem v bolnišnici poudarjajo, da nasilje v zdravstvenih ustanovah ni sprejemljivo.
“Taki dogodki, kot je bil nedavni dogodek v Celju, so za nas predvsem zaskrbljujoči,” je v izjavi za medije poudarila Kopčavar Guček in dodala, da je poslanstvo zdravstvenih delavcev pomoč ljudem.
Zdravstveno oskrbo iščejo ljudje, ki so bolni, zaskrbljeni, prestrašeni, obupani, v hudih bolečinah, a nasilje onemogoča skrb, ki jo zaposleni lahko nudijo, je opozorila.
“Če ti nekdo drži rezilo noža na vratu ali pa pištolo na sencah, se ti zagotovo tresejo roke (…). Kajti tudi mi smo navkljub vsemu šolanju samo ljudje. Oskrba, ki jo tak pacient pričakuje, ne more biti niti tako kakovostna, niti tako prijazna in niti tako strokovna, kot bi bila, če bi lahko delali v mirnem okolju,” je poudarila.
Število primerov nasilja nad zaposlenimi v zdravstvu po njenih besedah raste
V lanskem letu je bilo na zdravniško zbornico prijavljenih 36 primerov, letos pa doslej sedem.
Ob tem je poudarila, da tako nedavni kot januarski incident v SB Celje na zdravniško zbornico nista bila prijavljena, kar pomeni, da je nasilja v resnici še več.
Zato vse poziva, naj primere nasilja prijavijo tudi zbornici, ki lahko nudi psihosocialno pomoč posamezniku in tudi svetovanje, kako bi lahko delovno mesto napravili bolj varno.
Skupina Ne dopuščajmo nasilja pri zbornici, ki jo poleg predstavnice družinskih zdravnikov Kopčavar Guček sestavljajo še predstavniki policije, pravne stroke, psihiatrične stroke, zobozdravstva, zdravstvene nege, za večje zdravstvene ustanove prireja tudi delavnice. Delavnice so že izvedli denimo v izolski bolnišnici in ljubljanskem kliničnem centru, pripravljeni pa so jo izvesti tudi v SB Celje, če bi se odločili zanjo.
Na delavnici udeležence učijo načine pomirjanja bolnika, če njegovo razburjanje narašča, ter kako se skriti in zaščititi, če je pacient nasilen. Radi pa pokažejo tudi primere dobrih praks.
Glede na izkušnje specializantov družinske medicine, ki jih izobražuje, je varnostnik prisoten v približno polovici zdravstvenih ustanov v državi, ob tem pa na vseh urgencah.
Nekateri zdravstveni domovi v Sloveniji imajo, tako Kopčavar Guček, dvojne izhode iz ambulant, da se lahko družinski zdravniki v primeru nasilja umaknejo na varno.
V Veliki Britaniji pa po njenih besedah nasilni pacienti v elektronski karton dobijo posebno označbo, ki zdravstvene paciente vnaprej opozori, da se lahko zgodi kaj nepričakovanega.
Ob tem je izrazila skrb, da se kdo od mladih zaradi primerov nasilja ne bi odločil za poklic zdravnika.
vir: sta
