Kot smo že poročali, je bila letos v Sloveniji zaznan porast primerov mišje mrzlice, kar se odraža tudi v večjem številu hospitalizacij in obravnav bolnikov.
Kot so pojasnijo na NIJZ gre za akutno nalezljivo bolezen, ki jo poročajo hantavirusi. Bolezen se z glodavca na človeka prenese z vdihavanjem virusov, ki so v izločkih glodalcev, bolezen pa se ne prenaša s človeka na človeka.
Okrevanje traja več tednov ali celo mesecev
Bolezenski znaki se navadno pojavijo med dvema in štiri tedni po okužbi. Bolezen se začne
z visoko vročino, mrzlico, močnim glavobolom in bolečinam v ledvenem predelku in trebuhu. Kot še pojasnijo na NIJZ se pojavijo motnje vida, bolečine pri gibanju očesnih zrkel, očesne veznice so močno pordele, bolnik je v obraz rdeč, kot bi bil opečen po sončenju. Kasneje pride do nenadnega padca krvnega pritiska, pojavijo se motnje zavesti, krči, krvavitev v koži in sluznicah in akutna odpoved ledvic.
Nevarna okolja so predvsem kleti, drvarnice in na pol zapuščene hiše, kjer bivajo glodalci in jih onesnažijo z urinom, blatom ali slino. “Največkrat je vir okužbe aerosol, ki nastane ob pometanju, čiščenju ali delu v dalj časa zaprtih pomožnih prostorov , ob rušenju starih objektov, delu na polju in ob aktivnostih v gozdu. Posebej izpostavljeni so kmetovalci in gozdni delavci,” so zapisali na NIJZ.
In kaj lahko storite?
Tveganje za zdravje ljudi predstavljajo mrtve miši, ki so kronično okužene z virusom mišje mrzlice. “Posamezno poginulo miš ali drugega poginulega glodavca lahko občani zakopljejo, sežgejo ali odložijo med preostanek komunalnih odpadkov. Večje količine poginulih miši naj občani zapakirajo v biološko razgradljivo neprepustno embalažo in se obrnejo na Veterinarsko higiensko službo Nacionalnega veterinarskega inštituta,” dodajo.
Če zbolite z znaki, ki ustrezajo mišji mrzlici, poiščite zdravniško pomoč in zdravniku
povejte, da ste bili izpostavljeni dejavnikom tveganja za okužbo z virusom mišje mrzlice.
