Predstavniki upokojencev in starejših so na okrogli mizi o zakonu o dolgotrajni oskrbi poudarili, da zakon potrebuje dopolnitve, sprejeti pa je treba tudi podzakonske akte za njegovo izvajanje. Starejši potrebujejo dodatno pomoč pri oskrbi in negi na domu, da bodo lahko čim dlje bivali doma, so opozorili na dnevih medgeneracijskega sožitja.
Vodja programa Starejši za starejše na Zvezi društev upokojencev Slovenije Rožca Šonc je povedala, da so zakon o dolgotrajni oskrbi čakali 20 let. Poudarila je, da rastejo potrebe po različnih oblikah pomoči starejšim, ki živijo doma. Starejšim v programu nudijo pomoč pri osebnih in hišnih opravilih, prevoz, sprehode, druženja, telefonsko pomoč, prinašajo pakete hrane in nudijo spremstvo. Rožca Šonc je razočarana, da zakon o dolgotrajni oskrbi ni bolj naslovil prostovoljcev, ki oskrbo že izvajajo.
Predsednica Pokrajinske zveze društev upokojencev Pomurje in vodja projekta Starejši za Starejše v Pomurju Vijola Bertalanič je izpostavila, da težko pridobijo mlade prostovoljce, težave pa imajo tudi pri dostopanju do seznamov upokojencev.
Dejala je, da je bil sprejem zakona o dolgotrajni oskrbi nujen, in opozorila, da zadeve v njem ne bi smele biti preveč zakomplicirane, saj se “pri starejših velikokrat zgodi, da, ko se vse zadeve uredijo, človeka več ni”.
Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Cveto Uršič je povedal, da je cilj zakona o dolgotrajni oskrbi, da bi starejši ostali doma, dokler je možno. “Zakon je temelj, na katerem lahko gradimo,” je dejal. Spomnil je, da je vlada zvišala nadomestilo za oskrbovalce družinskega člana in v zakon vključila program za pomoč na domu. Povedal je, da so demografski trendi v Sloveniji zaskrbljujoči, v srednjeročnem obdobju pa bo po njegovih besedah izziv najti zadostno število zaposlenih za pomoč starejšim.
“Gre za nov steber socialne varnosti,” je o zakonu dejala državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Alenka Forte. Del zakona, ki zajema vse potrebe, ki jih ima človek v domačem okolju, bo stopil v veljavo 1. julija 2024. Opozorila je, da gre za zelo kompleksen zakon, trenutno pa poteka “reševanje pravnih drobnarij” in usklajevanje pravilnikov. Po njenih besedah so sredstva za izvajanje zakon zagotovljena za leti 2022 in 2023, skrbi pa jo predvsem izobraževanje ustreznih kadrov.
Vodja projekta E-oskrba na domu in vodja eZdravja pri Telekomu Slovenije Peter Pustatičnik je dejal, da so do zdaj priklopili 554 detektorjev padca v domačem okolju, kjer živijo starejši. Načrtujejo, da bodo do septembra priklopili vseh 5000 načrtovanih detektorjev. Povedal je, da z E-oskrbo skrajšajo čas čakanja starejših na pomoč, zdaj namreč starejši čakajo tudi do 18 ur, zaradi tega pa letno umre okoli 600 ljudi.
Po besedah predsednika Mladinskega sveta Slovenije in Medgeneracijske koalicije Slovenije Mihe Zupančiča bi mladi lažje sodelovali s starejšimi, če bi v Sloveniji zgradili medgeneracijske soseske. Mladi ob današnjem načinu življenja tudi zelo težko pomagajo starejšim doma, saj jim ob izobraževanju, delu in drugih obveznostih pogosto zmanjka časa.
Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije v praksi opažajo, da več generacij skupaj živi na kmetijah in da bi se to moralo odražati tudi pri usklajevanju predpisov, je povedala Andrejka Krt iz zbornice. V zbornici si želijo, da bi pri nastajanju zakonov imela večjo moč tudi praksa, zato so sami zaprosili za sodelovanje pri pripravi zakona o dolgotrajni oskrbi, a odgovora po njenih besedah niso dobili.
Silva Gorjup iz Zveze društev upokojencev Slovenije, ki je povezovala okroglo mizo, pa je opozorila, da oskrba na domu ni le zdravstvena, ampak predvsem socialna. “Smo socialna bitja, za nas ni dovolj da imamo stene, hrano, posteljo, človek rabi še kaj več,” je dejala. Po njenih besedah pa primanjkuje predvsem zaposlenih z empatijo.
vir: lokalec.si
