Skupščina Združenja mestnih občin Slovenije (ZMOS) je potrdila seznama operacij za projekte urbanega razvoja, ki bodo sofinancirani z mehanizmom celostnih teritorialnih naložb (CTN). Gre za naložbe v energetsko prenovo stanovanj v javni lasti in urbani razvoj. Skupaj je bilo izbranih 43 projektov, sofinanciranih pa bo za skoraj 120 milijonov evrov naložb.
V okviru celostnih teritorialnih naložb (CTN) se v tej prednostni naložbi zasleduje kazalnik učinka števila gospodinjstev, ki se jim do leta 2023 izboljša razred energijske porabe. Izvedba izbranih projektov bo razred energijske porabe izboljšala 478 stanovanjem v javni lasti, so pojasnili na ZMOS. Na seznamu je tudi Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor, ki bo energetsko saniral za 1,44 milijona evrov stavb. Od tega bo 510.000 evrov nepovratnih sredstev kohezijske politike, pri čemer bo vrednost namenskih sredstev EU 433.500 evrov, iz državnega proračuna pa bo mariborska občina za projekt dobila 76.500 evrov.
Vabilo za sofinanciranje operacij energetske prenove večstanovanjskih stavb v 100-odstotni oz. več kot 75-odstotni javni lasti je bilo objavljeno marca, Združenje mestnih občin Slovenije (ZMOS) pa je v vlogi posredniškega organa za izbor pregledal in na seznam vključil devet projektov v skupni vrednosti 5,39 milijona evrov. Višina sofinanciranja znaša največ do 50 odstotkov upravičenih stroškov, vendar ne več kot 5000 evrov na posamezno stanovanje, so zapisali v združenju. Vrednost sofinanciranja izbranih projektov sicer znaša 1,56 milijona evrov, od tega 1,33 milijona iz kohezijskega sklada in nekaj več kot 234.400 evrov iz državnega proračuna.
Na seznam izbranih operacij za urbani razvoj je medtem vključenih 34 celovitih projektov v skupni vrednosti 119,53 milijona evrov. Delež sofinanciranja lahko znaša do 80 odstotkov upravičenih stroškov. Vrednost sofinanciranja nepovratnih sredstev evropske kohezijske politike z mehanizmom CTN znaša 81,43 milijona evrov, od tega 65,14 milijona evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in 16,29 milijona iz državnega proračuna.
Poleg Maribora in Ljubljane (ki je prijavila največji projekt – ureditev Galerije Cukrarna) so največ nepovratnih sredstev kohezijske politike prejele še občine Velenje, Novo mesto, Koper in Kranj. Predvidoma konec septembra 2017 pa ZMOS načrtuje objavo še tretjega povabila za sofinanciranje operacij z mehanizmom CTN, tokrat za prednostno naložbo za ukrepe trajnostne mobilnosti v mestih.
Vir: Lokalec.si
Ne poznam občine v Evropi ki bi imela toliko nepremičnin ! Za primer v Gradcu v sosednji Avstriji nima občina nobenih nepremičnin razen za vodenje občine na komunalnem področju!Da najboljši upravljalec je lastnik stanovanja in zgradb.Mestni občini Maribor je po Zakonu o denacionalizacijo ostalo veli nepremičnin !Prave lastnike so likvidirali ali jih odselili v tujino.
Zato v tem primeru predlagam, da vso nepremičnino razen za socialna stanovanja prodate lastnikom ki bodo vzdrževali in upravljali z stanovanji in zgradbami. Mesto občino Maribor veliko stane že samo vzdrževanje in zavarovanje!
Mestna občina Maribor je dejansko upravljalec samo za komunalo in predšolske vzgoje.Lahko bi temu rekli, da je župan v bistvu direktor komunale!
Vsa nepremičnina je danes vredna cca. 3,5 milijarde Eur.! Nepremičnino prodati zasebnemu sektorju in z prihodkom vrednostno obnoviti športne objekte,predšolske ustanove in zgraditev socialnih stanovanj !
Ne samo obnova oken in fasad ! Zamenjava kurilnih naprav z toplotnimi črpalkami !!!! Na ta način bo Maribor čist ! Brez naftnih derivatov,nafte,plina,drv itd. ! Samo toplotne črpalke tako kot imajo v razvitih državah EU !