Po treh letih intenzivnega raziskovanja in inženirskega dela na mednarodnem projektu MAHEPA, v katerem aktivno sodeluje tudi Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, so priča prvim izjemnim rezultatom, sporočajo iz mariborske univerze. Nedavno tega, je namreč na mariborskem letališču uspešno opravilo prve testne lete trenutno najmočnejše letalo s pogonom na vodik – Hy4.
Hy4 je štirisedežno potniško letalo, ki ga poganjajo tihi sistem z vodikovimi gorivnimi celicami ter elektrika in tako, ne samo v letu, ampak tudi v fazi vzleta in pristajanja, omogoča ničelne emisije CO2 in NOX. Pogonski sistem letala je sestavljen iz rezervoarja za shranjevanje plinastega vodika, nizkotemperaturne vodikove gorivne celice in znotraj projekta razvitega visoko zmogljivega baterijskega sistema. Hy4 letalo, ki je bilo že predhodno razvito s strani nemškega vesoljskega centra in podjetja H2FLY, je v okviru projekta MAHEPA uspelo povečati zanesljivost in energetsko učinkovitost pogonskega sistema in doseči zadovoljivo stopnjo varnosti, dokazano tudi skozi prve testne lete.
Na mariborskem letališču testiranje letala
Testiranje letala na mariborskem letališču je potekalo v časovnem razponu dveh tednov, in je zagotovilo dragocene podatke, ki bodo v pomoč pri nadaljnjem razvoju hibridno-električnih letal. Medtem ko je projekt MAHEPA uspešno prikazal, da je nov letalski pogonski sistem tehnološko izvedljiv in da je možen prenos tudi na večja komercialna letala, pa še vedno ostaja izziv na področju prilagoditve letališke infrastrukture za oskrbo z vodikom in možne tržne implementacije tovrstnih letal. Slednje področje se raziskuje ravno s pomočjo znanja in izkušenj raziskovalcev iz Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo.
Prvi polet vodikovega hibridno-električnega letala na mariborskem letališču ni samo izjemen dosežek za projekt, ampak se je s tem dosegel tudi pomemben mejnik za prihodnost trajnostnega letalstva. Razvite letalske tehnologije v času projekta dokazujejo, da so poleti brez emisij mogoči, s čemer smo korak bližje brezogljičnemu letenju in občutnemu zmanjšanju vpliva na okolje, ki ga povzroča letalski promet.
