Nadaljevanje sage o selitvi JHMB in prodaji prostorov Mariborskega vodovoda, mestni svetniki bodo od župana zahtevali pojasnila

Včeraj smo razkrili namero o prodaji prostorov Mariborskega vodovoda, kupec bi naj bil že znan – celjski poslovnež. Hkrati pa naj bi se Javni holding Maribor selil iz trenutnih prostorov v najem v nekdanjo stavbo Raiffeisen banke, k Nigradu pa naj bi se selil Mariborski vodovod.

O tem smo povprašali mariborskem mestne svetnike. Zanimalo nas je če menijo, da gre za gospodarno ravnanje in če se jim zdi smiselno, da se prostore prodaja ter gre v najem. Ter kakšne dolgoročne posledice to pušča po njihovo?

GS:” Vsaka poteza vezana na premoženje je vredna skrbnega razmisleka in razprave tudi v Mestnem svetu”

Odziv Karin Jurše iz svetinške skupine Gibanja Svoboda je sledeč: “V svetniški skupini Gibanje Svoboda nimamo informacij o poslovnih namenih Javnega holdinga Maribor. Kljub našim izrecnim večkratnim pozivom za pridobitev dokumentacije o delovanju holdinga, smo jih del prejeli šele po 5 mesecih. Kot svetniška skupina smo presenečeni, da z delovanjem javnega holdinga niso bili seznanjeni niti svetniki v prejšnjem sklicu. Zavedamo se, da ima delovanje in poslovanje holdinga in vanj povezanih družb velik vpliv na “denarnice” Mariborčank in Mariborčanov. Vsaka poteza vezana na premoženje in investicije holdinga je zatorej vredna skrbnega razmisleka in razprave tudi v Mestnem svetu. V svetniški skupini Gibanje Svoboda bomo se naprej podpirali vse aktivnosti, ki vodijo k večji transparentnosti upravljanja javnih podjetij in holdinga.” 

LPR: “Nimamo nobenih podatkov, kar je v bistvu nezaslišano”

Stališče Liste za pravičen razvoj Mestnih četrti in Krajevnih skupnosti pa je takšno: “Odločitev, o kateri mi nič ne vemo. Od mestnega sveta kakorkoli obrneš, za prodajo kakršnegakoli premoženja, potrebuje župan soglasje – skratka gre za soglasje mestnega sveta. Seveda gre spet za enostransko potezo, ki je mimo vseh, če rečem, tudi zakonsko določenih postopkov. Kar se pa tiče odločitve, pa bi seveda to v prvi vrsti težko komentirali, ker niti ne vemo, kakšna pa je najemnina v prostorih Raiffeisen banke. Torej mi svetniki ničesar ne vemo. Nimamo nobenih podatkov, kar je v bistvu nezaslišano. Kako se v tem mestu to znova počne in kako se dela.”

NSi: “Pričakujemo obravnavo o JHMB na naslednji seji mestnega sveta”

Zdravko Luketič iz NSi o tej temi pravi tako: “Pričakujemo obravnavo o JHMB na naslednji seji mestnega sveta, ko bodo podane obrazložitve in dostopna vsa gradiva in analize. Za tekoče poslovne odločitve je odgovorno vodstvo Vodovoda in vodstvo JHMB, ki pozna poslovne cilje in pričakovane učinke, ki jim z odločitvami sledijo. Za nadzor gospodarnosti neposrednih odločitev so prvi odgovorni nadzorniki, ki za svoj nadzor in delo jamčijo s svojim osebnim premoženjem in so tisti naslov, ki vam v tem trenutku lahko odgovorijo na vaša vprašanja. Sicer pa, kolikor mi je znano, JHMB nima lastnih prostorov in tudi sedaj že plačuje najemnino. Osebno menim, da bi bila najboljša korporativna organiziranost JHMB, če bi bil organiziran kot pogodbeni koncern. Ker sem deloval v mestnem svetu več mandatov je v preteklosti že bila praksa, da je informacijo o vsakokratnem letnem poslovno poročilu javnih komunalnih podjetij obravnaval mestni svet. Tako je bil omogočen tudi neformalni javni nadzor zainteresirane javnosti, ker so gradiva MS MOM javna.”

SMS – Zeleni Evrope: “Za takšne ukrepe odločajo zgolj podjetja z negativnim poslovanjem, ki tako rešujejo svoj obstoj.”

Igor Jurišič iz Stranke mladih – Zeleni Evrope pa komentira: “Menimo, da odločitev za najem, ki je strošek podjetja, na drugi strani pa prodaja poslovnih prostorov pri podjetju Mariborski vodovod, ki ima uspešno poslovanje in več lastnikov ni smiselna odločitev. Odločitev JHMB za najem drugih poslovnih prostorov pa bi bila smiselna zgolj v primeru nižje najemnine od te, ki jo plačuje podjetju Nigrad. To lahko ima posledice, ki se dolgoročno odrazijo na zmanjšanju vrednosti podjetja kljub kratkoročnemu pozitivnemu denarnemu toku, ki ga podjetje, ki normalno posluje ne potrebuje za svoje tekoče poslovanje. Razen, če so v ozadju kakšni drugi nameni. Tega ne bi mogli oceniti kot gospodarno ravnanje, saj se za takšne ukrepe odločajo zgolj podjetja z negativnim poslovanjem, ki tako rešujejo svoj obstoj.”

SD: “Pri upravljanju javnega premoženja poudarjamo pomen popolne transparentnosti v poslovanju ter proaktivne komunikacije”

Socialni demokrati Maribor sporočajo: “O zadevi, ki jo omenjate, do sedaj nismo bili obveščeni in smo o njej prvič seznanjeni preko vaše strani. Zato si želimo izjavo predstavnika lastnika, g. Saša Arsenoviča, ki odloča o postavitvi nadzornega sveta in posledično o vodenju družbe JHMB. V primeru, da so navedbe, ki ste jih posredovali, resnične, pričakujemo od poslovodstva in predstavnika ustanovitelja, da komentirajo in pojasnijo vse korake. Pri upravljanju javnega premoženja Socialni demokrati Maribor poudarjamo pomen popolne transparentnosti v poslovanju ter proaktivne komunikacije. Če držijo navedbe, ki ste jih predstavili, se nam zdi, da trenutno to ni zadostno upoštevano. V primeru, da so navedbe utemeljene, se zastavlja vprašanje, zakaj se informacije niso delile z javnostjo in zakaj so bile izbrane skrivalnice? Glede prodajnega postopka javnega premoženja s strani JHMB v sodelovanju z javnim podjetjem, v kolikor vaše navedbe držijo, mora biti v skladu z zakonodajo. A izpostavljamo vprašanje, ali bi bilo morda bolj primerno izvesti javni razpis ali javno dražbo, katera bi morebiti prinesla javni blagajni višje zneske? V primeru, da so navedbe utemeljene, se pojavlja vprašanje, ali bi manjko takšne poteze lahko neposredno prizadela premoženje Mestne občine Maribor? In seveda vprašanje, zakaj bi to nekdo želel tako izvesti?”

Lista Arsenovič za Maribor: “Oddajanje, prodajanje, najemanje nepremičnin … so vsakodnevni primeri v poslovnem okolju

Aljaž Bratina iz Liste Arsenovič za Maribor pa je odgovoril sledeče: “Z vsebino, ki jo izpostavljate nisem seznanjen. Na splošno pa – oddajanje, prodajanje, najemanje nepremičnin…so vsakodnevni primeri v poslovnem okolju in velikokrat lahko zagotavljajo boljšo fleksibilnost za posamezni poslovni subjekt. Načeloma se lahko sredstva vezana v poslovnih nepremičninah porabijo za razvoj dejavnosti in povečanje dodane vrednosti. ”

Ostale svetniške skupine na naša vprašanja niso odgovorile.

Oddaj komentar