Skupna služba varstva okolja (SSVO), ki deluje v okviru Skupne občinske uprave (SOU) Maribor, je na ministrstvo za okolje in prostor kot nosilca sanacije nedavnega onesnaženja v Pivoli, posledice odlaganja komunalnega blata, naslovila predlog, da v program sanacije vključi tudi kontinuirano vzorčenje površinske in podzemne vode na območju vodnjakov v Bohovi.
Vodnjaka Bohova 1 in Bohova 2 – prvi na območju mariborske in drugi hoške občine – sta blizu kraja onesnaženja in sta oba v sistemu črpališč Mariborskega vodovoda. Vsak dan se iz teh vodnjakov načrpa okoli 1900 m3 pitne vode.
S komunalnim blatom onesnaženi potok v Pivoli se izliva v Hočki potok, ta pa teče naprej po vodovarstvenih območjih, kjer sta tudi bohovska vodnjaka
SSVO zato ocenjuje, da lahko, glede na razsežnosti onesnaženja v Pivoli, pričakujemo morebitne dolgoročne posledice v obliki površinskega in podzemnega onesnaženja vode in da moramo biti na to karseda pozorni že zdaj. “Smiselno je, da določeno daljše časovno obdobje kontinuirano vzorčimo tako površinsko kot podzemno vodo na lokacijah blizu vodnjakov (ali tudi drugih, izbranih po strokovni presoji),” zapišejo na mariborski občini.
SSVO je sicer nosilec imisijskega monitoringa tal, podzemnih in površinskih voda na
vodovarstvenem območju črpališč Mariborskega vodovoda. Monitoring se izvaja kot skupni
projekt, v sodelovanju strinajstimi občinami, na širšem vodovarstvenem območju vodnih virov Selniška Dobrava, Ruše, Vrbanski plato, Betnava, Bohova, Dobrovce in Ceršak.
SSVO bo v odziv na onesnaženje v Bohovi izvedla naslednje:
– v okviru rednega programa monitoringa za leto 2021 bo poskrbela za vzorčenje in analizo
vode iz Hočkega potoka na lokaciji, določeni v letnem programu, ki je blizu vodnjakov (odvzem
dveh vzorcev v različnih časovnih obdobjih);
– v letnem programu monitoringa za leto 2021 bo prilagodila program vzorčenja podzemne
vode tako, da bo dodatno vzorčila vodo na strokovno izbrani lokaciji – glede na bližino
vodnjakov in v smeri toka podzemne vode glede na lokacijo onesnaženja (odvzem dveh
vzorcev v različnih časovnih obdobjih).
Pogostejšega vzorčenja in analiz tako površinske kot podzemne vode v okviru sprejetega
letnega programa lokalne skupnosti, ki sofinancirajo monitoring, ne morejo prevzemati; zato tudi predlog okoljskemu ministrstvu, da dodatno vzorčenje vključi v program sanacije
onesnaženja.
“Če bi namreč prišlo do onesnaženja pitne vode v bohovskih vodnjakih s časovnim zamikom, moramo že zdaj razmišljati o posledicah in stroških, ki bi lahko nastali zaradi nujnega zaprtja črpališča, sanacije vodnjakov, zagotavljanja nadomestnih virov pitne vode in podobni,” so še zapisali na mariborski občini.
