Univerza v Mariboru se je znašla na seznamu Zavoda za zaposlovanje (ZZZS) kot delodajalec z negativno referenco. Iz objave na spletni strani Zavoda izhaja, da so sklepali podjemne pogodbe z elementi delovnega razmerja, kar pa je prepovedano. Tako se je univerza, kot posebna institucija z družbenim pomenom, znašla na seznamu s še 98 podjetji iz Maribora.
Zavod za zaposlovanje RS vodi evidenco delodajalcev z negativnimi referencami. V to evidenco uvrstijo delodajalce na podlagi pridobljenih podatkov o izrečenih pravnomočnih sankcijah delodajalcem s strani Inšpektorata RS za delo oziroma na podlagi podatkov Finančne uprave o pravnomočnih sankcijah. Gre za izrečene kršitve določb zakona, ki ureja preprečevanje dela in zaposlovanja na črno.
Že sama uvrstitev delodajalca, v tem primeru Univerze v Mariboru, je zadostna podlaga, da lahko na Zavodu zavrnejo objavo prostega delovnega mesta in posredovanje kandidatov na prosto delovno mesto. Nadaljnje sodelovanje zavoda z delodajalcem, uvrščenim na to listo, je odvisno od vrste in teže prekrška. „Je pa dejstvo, da ni Zavod tisti, ki bi presojal težko prekrška, ampak z uvrstitvijo na seznam le izvrši določila zakona. Delodajalec lahko ugotovljeno kršitev oporeka izključno ugotovitenemu organu,“ pojasnjujejo na ZZZS.
Čemu uvrstitev na seznam?
Univerza v Mariboru je na seznam delodajalcev z negativno referenco torej bila uvrščena zaradi kršitve delovnopravne zakonodaje. Šlo naj bi za sporne pogodbe, ki naj bi jih sklepal bivši glavni tajnik po pooblastilu, Teodor Lorenčič.
Kot prekršek je zaveden 217. člen/1-3 Zakona o delovnih razmerjih, kar pomeni, da so sklepali podjemne pogodbe z elementi delovnega razmerja. V 3. točki 1. odstavka 217. člena omenjenega člena je namreč jasno zapisano, da se z globo od 3.000 do 20.000 evrov kaznuje delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik, posameznik oziroma posameznica, ki samostojno opravlja dejavnost, če: pri njem opravlja delavec delo na podlagi pogodbe civilnega prava v nasprotju z drugim odstavkom 13. člena ZDR-1. Ta člen pa določa, da če obstajajo elementi delovnega razmerja v skladu, se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava (primer: podjemna pogodba).
Univerza se je tako kot institucija z družbenim pomenom znašla na istem seznamu kot podjetja, ki obstajajo le kot „poštni nabiralnik“. Kaj torej to pove o poslovanju univerze? Presodite sami. Sicer smo vprašanja v zvezi z uvrstitvijo na seznam poslali tudi na rektorat Univerze v Mariboru, vendar odgovora še nismo prejeli.
