Akvarij-terarij Maribor danes z dnevom odprtih vrat in razstavo obeležuje 70 let obstoja. Od leta 1953 ga je po besedah direktorja Snage Franca Doverja obiskalo več kot 2,5 milijona ljudi. Več kot 20 let sicer čaka na nove prostore, a vodja akvarija-terarija Branko Kolar zagotavlja, da je za živali poskrbljeno v najboljši možni meri.
V 39 velikih akvarijih, ki posnemajo rečna, jezerska in morska okolja z vseh koncev sveta, je 120 različnih vrst rib. V 50 terarijih prebiva več kot 50 vrst plazilcev, dvoživk in insektov. Letno si jih ogleda okoli 50.000 obiskovalcev.
“Upravljavci z dušo in telesom delamo na vzdrževanju in ohranjanju tradicije. V danih pogojih nudimo živalim najboljšo možno oskrbo in takšna bosta naša naloga in poslanstvo tudi v bodoče,” je na današnji prireditvi ob obletnici povedal Kolar.
“V današnjem svetu, ko nas napredne tehnologije prehitevajo na vseh straneh, je še kako pomembno, da mladim rodovom neposredno približamo naravo in jih s tem ozaveščamo, da so tudi oni del nje in da jo je treba čuvati in ohranjati,” je dodal.
Mariborski akvarij, ki je ena od dveh takšnih ustanov v Sloveniji, so odprli 14. junija 1953 v nekdanji kavarni v Mestnem parku. Prve prebivalke akvarija so bile ribe prvega direktorja Vilibalda Rechbergerja in dveh njegovih prijateljev. Kasneje so se jim pridružile eksotične ribe iz drugih držav.
Konec leta 1953 so iz živalskega vrta v New Yorku dobili mladega aligatorja in kajmana, a so ju morali, ko sta zrasla, predati drugam. Postopoma je akvarij postajal tudi terarij in marca 1992 je bila tudi uradno ustanovljena kulturna, turistična in izobraževalna ustanova Akvarij-terarij Maribor.
Sčasoma pa je vedno bolj prihajala v ospredje prostorska problematika, saj ustanova v tem pogledu ni mogla slediti napredku. Na občini so imeli že več idej o novih prostorih, a denarja za to nikoli ni bilo.
Župan Saša Arsenovič je danes povedal, da iščejo rešitev, a je dejstvo, da občinski proračun sam te investicije ne zmore. Zato poskušajo za ta projekt pridobiti sredstva EU. “Brez evropskih virov tega ne moremo zgraditi,” je priznal.
Med načrti, ki so se omenjali v preteklih 20 letih, so bile novogradnja v Mestnem parku, selitev na Lent ali v Bresternico. Arsenovič podpira idejo, da bi bil akvarij-terarij bližje Dravi, a konkretne rešitve še nima.
Zadnjih nekaj let sodi akvarij-terarij pod komunalno podjetje Snaga, ki je del Javnega holdinga Maribor. Direktor Dover je zadovoljen z obiskom. “Res je, da nam je čas korone malo ponagajal in smo se morali zelo prilagajati, a upam, da so ti časi mimo,” je dejal.
Strinja se, da je nujna posodobitev prostorov, še posebej glede na napredek, ki ga dosegajo takšne ustanove po svetu. “Trenutno je stanje pač takšno in z našimi sodelavci ga vzdržujemo, kolikor le moremo,” je dejal.
Kolar pojasnjuje, da je akvarij-terarij glede na ponudbo živali “v vrhunski kondiciji, vse ostalo pa škripa na celi črti”. “Stavba je dotrajana, zob časa jo je najedel in mislim, da bo treba nekaj narediti. Ali bomo akvarij renovirali ali selili na drugo lokacijo, nekaj je treba narediti, tako več ne bo šlo,” je poudaril.
Spomnil je, da je slišal obljube že od sedmih županov, pod katerimi je delal, a se te niso uresničile. “Vsi kažejo posluh, a ni ga bilo heroja, ki bi to rešil. Načrti ponavadi končajo v predalih,” je dejal.
Ob današnji 70-letnici so organizirali dan odprtih vrat akvarija-terarija, pred stavbo pa v sodelovanju s Pokrajinskim arhivom Maribor postavili razstavo, ki predstavlja ustanovo skozi čas.
VIR: STA
