V sredo, 28. februarja 2024, ob 18. uri, bo v Fotogaleriji Stopl odprtje razstave Budimpešta od A do Ž. Avtorica fotografij je madžarska fotografinja Anna Tihanyi. Razstava bo odprta do 6. aprila. Anna Tihanyi (1979) je madžarska fotografinja, ki je diplomirala na Fakulteti za komunikacije Univerze v Szegedu z diplomsko nalogo o zgodovini fotografije, naslovljeno »Še vedno gibljive podobe«. V letih 2002–2006 se je udeležila eksperimentalnega študija fotografije na fotografski šoli Fotografus.hu. Prvič je samostojno razstavljala v letu 2010. Prejela je več štipendij Nacionalnega sklada za kulturo, prav tako pa več nagrad za svoje delo. Njena dela so bila razstavljena na številnih mednarodnih in nacionalnih razstavah, med drugim na Balassijevem inštitutu v New Yorku, Berlinu, Litvi itd. Anna trenutno živi in ustvarja v Budimpešti kot del kolektiva neprofitne organizacije Budapest Art Factory.
Mesto, ki ga zapusti, a se vedno vrne
Anna Tihanyi je se rodila in odraščala v Budimpešti, v njej se je naučila o njenih možnostih kot tudi omejitvah. Pravi, da je Budimpešta mesto, ki ga zapusti, a se vedno vrne. Že vse od osemdesetih let prejšnjega stoletja spremlja spremembe v svojem mestu in se kljub novim neznanim obrazom vedno znova poskuša spet najti v njem.
Kako gledati svet okoli sebe
Pomembno vlogo v njenem življenju nosi slikanica Enciklopedija Ablak-Zsiraf (Okenska žirafa) iz katere se ni naučila le napisati lastnega imena, temveč tudi kako gledati na svet okrog sebe. Med drugim se je naučila tudi, da je ogledalo izdelano iz stekla in da prijatelji drug drugemu zaupajo svoje skrivnosti. Za nekatere stvari pravi, da so očitne, nekatere ne obstajajo, nekatere pa so tudi metaforične.
Analogni kolaži Budimpešte od A do Ž
Razstavo Budimpešta od A do Ž sestavljajo analogni kolaži, s katerimi Anna predstavlja osebne izkušnje kot tudi kolektivne spomine, ki podobno kot pri Okenski žirafi tvorijo podobe, ki jih lahko doživljamo iz otroškega zornega kota. Predstavljajo značilnosti mesta kot tudi avtoričine osebne zgodbe. Kolaži so sestavljeni iz njenih lastnih kot tudi najdenih fotografij tako simbolnega kot vsakdanjega življenja. Avtorica si tako ne prizadeva za popolnost ali natančnost, temveč nas povabi na osebno potovanje, v katerem imamo vpogled v to, kaj Budimpešta pomeni njej in ostalim. Kolaži tako ne nosijo dokumentarne funkcije, temveč simbolno na več nivojih – med podobami mesta , ki nas skozi nostalgične podobe popelje na doživljanje široke palete čustev kot tudi družbene kritike.