Bom še ostala malo pri lanskih božičnih praznikih, ker me vsako leto pri njih nekaj zbode. Pa ne to, da se božična dekoracija prodaja že v polovici septembra in me do božiča že vso navdušenje mine, niti da vsako leto poslušamo ene in iste pesmi in niti ne to, da smo vsako leto znova skoraj vsi razočarani nad mestno praznično razsvetljavo. Zbode me tisto vprašanje:”Res? Zaprto imate?”
Ker sem že kar nekaj let gostinka, me za tiste nedelje in male nepomembne praznike ne gane, če sem v službi. So pa dnevi, ko mi ljudje prekleto dvignejo živce s samoumevnim razmišljanjem, da bi gostinci in trgovci morali delati 24/7//12/52/365 (ure, dnevi, meseci, tedni, leto, če kdo ni razumel).
Pa pojdimo lepo po vrsti.
Driiiiiiinng driiiiiiiiing…..zvoni telefon že 136ič v tistem dnevu. Dvignem in glas na drugi strani pravi: “Zdravo, jaz bi za 24.12. ob 7ih zvečer rezervirala mizo za 5 oseb.”
Preden odgovorim mi že misli letijo: “24?? Kaj pa večerja z družino ali prijatelji? Pa darila? Gospa, darilee moremo ta dan nastavit pod smrekico.” Pa vseeno prijazno odgovorim: “Žal gospa ne bo šlo, ker delamo samo do 16ih.”
In evo….začuden glas vpraša: “Kaj ne delate? Aaah škoda.”
Driiiiiiiiing driiiiiiing 23156ič v tem tednu. Dvignem (ne bom zdaj pisala kako se oglasim na telefon, da ne bom delala restavraciji kjer delam reklame) in sledi vprašanje: “Lahko za nedeljo 25.12. rezerviram za 7 oseb?” In jaz z nasmeškom na obrazu: “Žal gospod. Imamo zaprto 25.12.”
In gospod v šoku: “Zaprto? Res imate zaprto?” Kako je zdaj on to mislil, če imamo zares zaprto? In rečem: “Ja gospod, res imamo zaprto. Imamo zelo prijazne šefe in so nam dali prost dan!”
Driiiiiing driiiiiiiiiing 1254878ič v tem mesecu. “Zdravo. Za 31.12. me zanima po koliko imate novoletne menije, pa če je pijača vključena, pa kaj je na meniju. Pa koliko pijače vključene v ceni. Pa zanima me ob kolkih se vse skupaj prične, pa če je šampanjec ob polnoči tudi vkjučen v ceno……?”
Gospa je tako na veliko in hitro spraševala, da je sodelavka niti ustaviti ni mogla. Nakar le neha spraševat, da ji je lahko sodelavka povedala, da imamo 31.12. in 1.1. zaprto. Predvidevamo, da je gospe v tistem trenutku prenehalo biti srce, ker smo slišali le še “ahaaaa” in “adijo”.
In danes 1.1., ko sva šla z možem na sprehod po totem našem lepem mestu in vidim kako je center Maribora poln ljudi in se vsi martinčkajo na Grajskem trgu in potem še enaka situacija na Lentu in kako dejansko vsi delajo razen restavracija kjer sem zaposlena, razmišljam in ugotavljam DA JE res tako nenavadno, da še obstajajo lastniki lokalov in trgovin, ki nam omogočijo, da imamo na takšne dneve prosto.
Hkrati pa se sprašujem ali je res potrebno, da imamo trgovine in lokale odprte na petek in svetek? Ali smo preprosto pozabili kako izgleda, ko se družino ali prijatelje povabi na obisk in se jim skuha kavica? Ali smo res tako obremenjeni z vprašanjem “Kaj bodo rekli drugi, če smo slučajno pozabili 24.12. kupit kisle kumarice in jih zraven tatarskega bifteka, ne bo na krožniku?” Katastrofa svetovnih razsežnosti to s kumarcami a ne? Še dobro, da lahko hitro letimo po njih v Europark z rotacijskimi lučmi na avtu, ker to je super nujna vožnja, samo da na koncu lahko rečemo da smo jih imeli!! In potem to zgodbo ponovimo še 31.12.
Teme o darilih pa sploh ne bom načela, ker moram zjutraj v službo in se moram naspat. Tako da bom zdaj na hitro zaključila.
Hvala šefa, da sta človeška, da smo lahko ob teh dnevih prosti brez dvomesečnih pogajanj!!!
In ja…. res, prav zares in čisto zares imamo vsako leto 25. decembra, 31. decembra in 1. januarja ZAPRTO! Pa za Veliko noč in 1. maj tudi. Vas vnaprej opozorim, da ne bo spet kdo zaradi napada panike na urgenci.
Pa srečno, zdravo in sproščeno 2017
