V petek, 3.februarja 2017, smo organizirali dobrodelno dražbo slik. To so bila dela, ki so nastala na Mednarodni likovni koloniji Duplek Art 5, ko je 13 umetnikov podarilo slike v dobrodelne namene. To so bile slike priznanih umetnikov.Kot primer naj povem, da je slika srbskega slikarja Miodraga Jankovića, ki svoja dela prodaja večinoma v Kaliforniji (ZDA), začetna cena 600 €. Prav tako so slike slovenskega slikarja Maksimiljana Sternada Milča izjemno cenjene, kupci njegovih del so večinoma iz Rusije.
Tako sem tem trinajstim slikam še dodal štirinajst slik iz prejšnjih kolonij. Želel sem, da bi zbrali dovolj denarja, da bi bil namen avkcije čim bolj dosežen.
V konferenčni dvorani Kavarne Betnava smo pripravili tretjo dražbo v sodelovanju z Ano Žvorc in njenim Humanitarnim društvom UNIJA ter likovno humanitarnim društvom RAY & CO. Glede na to, da so ta dogodek oglaševali trije mariborski spletni portali, smo pričakovali množični obisk. Tudi sam sem ustvaril dogodek na družabnem omrežju in verjel, da bo odziv velik. Razmišljal sem, da imam veliko prijateljev, ki so se vedno pripravljeni družiti z menoj. Zato se jih bo dogodka tokrat zagotovo veliko udeležilo, saj gre vendar za dobrodelnost…. In celoten izkupiček bomo podarili trem otrokom, ki potrebujejo pomoč.
In prišel je petek. Z velikim navdušenjem sem pričakoval začetek dogodka.
Med prvimi je prišla Denisova družina. Denis se od rojstva bori s cerebralno paralizo. V kratkem ga čaka neprijetna operacija kolka, z nekajmesečnim okrevanjem. Število terapij, ki mu jih brezplačno omogoča zdravstvo, je le kapljica v morje, saj je število terapij, ki jih potrebuje vsaj dva ali trikrat večje.
Zato sem želel z dobrodelno avkcijo tudi sam pomagati na ta način, da dodam nekaj dragocenih »kapljic«. Saj je ura terapije skoraj 50 €. In ob koncu našega dogodka smo zanj zbrali vsaj za 10 ur fizioterapije. Lahko bi bilo več, s pomočjo vseh vas. Pa vendar sem bil vesel, da Denisova družina nekaj časa ne bo potrebovala razmišljati o tem, ali naj ga naslednji teden peljejo na terapijo vsaj enkrat ali ga lahko peljejo dvakrat.
Druga tretjina sredstev je namenjena deklici, ki ima prav tako cerebralno paralizo, ter tretji del za 24-letno mamico 4-letne hčere, ki se je znašla v težki socialni stiski in nekako ne more priti iz začaranega kroga.
Slike sem razstavil v Galeriji Kavarne Betnava en teden pred samim dogodkom in zanimanje je bilo neverjetno veliko. Na Facebooku so ljudje množično všečkali in hvalili slike. In bil sem vesel, saj sem vedel, da bo obisk dogodka velik.
Ura je odbila 20.00 in zbrala se je peščica ljudi. Da, le peščica. V glavnem so to bili naši prijatelji, slikarji in starši nastopajočih. Čudovite slike smo kupovali kar sami, od svojih kolegov. Nekdo je, ne boste verjeli, kupil lastno sliko le zato, da bi lahko pomagal trem otrokom…
Dogodek se je končal in zbrali smo 1500€. Nekaj slik smo prodali po 50 €. Realno gledano, ura terapije za eno sliko.
Čeprav so bile iskrice v očeh prejemnikov, je v meni bil grenak priokus … Oprostite, ni bil, še vedno je.
Ponovno sem ugotovil, da imajo ljudje le polna usta same dobrote, obljub in izredno pametnih nasvetov… Ko pa je potrebno kaj resnično storiti, pa jih ni. Žalostno. In tudi tokrat me je prešinil rek, da ne štejejo besede, ampak dejanja.
Slike, ki niso bile prodane, smo podarili tem trem družinam, da bo ostal vsaj spomin……..
Zahvalil bi se rad vsem, ki ste se dogodka udeležili, se izkazali kot pravi prijatelji in ljudje s srcem. Hvala tudi v imenu vseh treh otrok.
