Nič kolikokrat sem nam zgodi, da izgubimo fokus na cilj, ki smo si ga zadal. Bodisi gre za poslovni, športni, privatni cilj ali cilj na katerem koli drugem področju, ki nam je ljubo. V današnjem času, ko smo obremenjeni z vrsto različnih dejavnosti in nalogami, sploh v zahodnem svetu, je to kar pogost pojav, katerega scenarij se lahko ponovi celo večkrat na dan ali pa to spoznamo šele po določenem daljšem obdobju. Nič za to, vedno obstaja nova priložnost, nov trenutek, nov dan, da se vrnemo na prvotno zastavljeno pot. Pri tem je smiselno razmisliti tudi o motečih faktorjih, ki to povzročajo odvrnitev fokusa. V nadaljevanju nekaj osnovnih praktičnih nasvetov, kakšni so simptomi, kako jih prepoznati in kaj lahko naredimo za uspešno vrnitev.
Motečih faktorjev je lahko nešteto. Pomembno je, da ko zaznaš, da si skrenil s poti, se najprej vprašaš, kaj želim? Ali je cilj, ki sem si ga postavil-a še vedno aktualen in v skladu z mojim poslanstvom? Če ne, potem cilj spremenim. Če da, potem najdem tisti faktor (dejavnost, aktivnost), ki me najbolj ovira pri dosegu cilja in ga odstranim ali prilagodim okoliščine sebi v prid. Da bo bolj razumljivo, bom predstavil to na lastnem praktičnem primeru.
Od novega leta se pospešeno pripravljam na kolesarski izziv, ki ga bom izvedel 17.6.2017. V 24ih urah želim prekolesariti Slovenijo po najdaljši diagonali, v dolžini 335 km, od tromeje na severu do Portoroža. Sliši se enostavno, vendar je potrebnih kar nekaj priprav, predvsem moja psihična, fizična in duhovna pripravljenost. Sledi celotna organizacija samega dogodka in tima ljudi, s katerim sodelujem in mi stoji ob strani. Dogodek ima širši namen, kot le kolesarjenje, vendar to ni tema tega prispevka.
Kolesarska sezona se je začela senzacionalno in sem 2 meseca pred podvigom. Poleg službenih in ostalih aktivnosti si moram kar dobro organizirati pripravljalni čas in se držati plana, da priprave potekajo nemoteno. Tukaj je vključena fizična priprava, psihološka priprava, duhovna vadba, zdrava pravilna prehrana in ostalo. Vendar kljub vsem planom in jasnemu fokusu se mi dogaja, da včasih izpustim kakšen dnevni ali dvodnevni trening. To zaznam fizično tako, da se mi napetost v telesu v teh dneh povečuje celo do te stopnje, da če pravočasno ne ukrepam, pride do bolečin v določenih delih telesa. Tedaj vem, da mi primanjkuje sprostitve. Vendar ima vsak človek drugačne simptome. Če je fokus na cilj močan in jasen, lahko morebitno odstopanje oz. simptome hitro prepoznaš, če ne, pa lahko traja veliko dalje. Drugi možni simptomi bi lahko bili: slabo počutje, razdražljivost, depresija, pogosto prerekanje s partnerjem in sodelavci, neobičajno prekomerno poseganje po odvisnostih (čokolada, alkohol, droge in cigarete), zmedenost, utrujenost in še bi lahko našteval.
V trenutkih, ko se tega zavem, postopam po sledečem vrstnem redu:
1. Ugotovim kakšne so moje misli in s kom se družim, da nimam dovolj spodbude in volje;
2. Vprašam se ali so stvari, s katerimi se trenutno ukvarjam, prioritetne za dosego mojih ciljev;
3. Natančno ugotovim točno katere stvari in na kakšen način me odvračajo od tega, da bi imel več časa in spodbude za priprave na veliki cilj;
4. Izluščim pomembne in hkrati nujne aktivnosti in jih opravim takoj. Za pomembne in ne nujne prilagodim urnik drugače, nujne in nepomembne predam drugim, s preostalimi pa se sploh ne ukvarjam več. To mi zagotavlja, da lahko čimprej nemoteno nadaljujem s pripravami.
Takšna samoanaliza, torej ureditev svojih misli in naravnanost s takojšnji ukrepi, me ohranjajo na pravi poti, pomeni, da so odstopanja od osredotočenosti na cilj le nekajdnevna oz. znatna. V nasprotnem primeru lahko dolgoročna odstopanja povzročijo resnejše težave, tudi zdravstvene, če govorim o več mesečnem ali letnem izgubljenem fokusu.
Glede na povedano menim, da je dosega cilja, jakost in frekventnost odstopanja od naše namere zelo močno povezana s tem, kako jasno si si na začetku zastavil-a svoj strateško definiran cilj in kako močno si ga sploh želiš doseči. Vendar to ni edini odločilen faktor, je pa zelo pomemben in odraža tudi sliko kako močna oseba si.
Spodaj navajam nekaj praktičnih primerov, ki meni pomagajo povrniti fokus na zastavljen kolesarski cilj v mesecu juniju:
1. Kratka in večkrat ponovljiva meditacija;
2. Lastna pozitivna miselna naravnanost. Le ta je vse za življenje, kakršnega si želim za lažjo uresničitev ciljev;
3. Spodbuda drugih ljudi. Če si vsaj malo odprt-a in zaznavaš okolico, se v tvoji bližini zagotovo najde oseba, ki ti bo znala prisluhniti in te spodbuditi;
4. Preletim seznam zastavljenih letnih ciljev. Vprašam se, kaj je naslednji korak, da dobim to, kar želim.
Velikokrat se znajdem v situaciji, ko sem sam in bi potreboval spodbudo, a je ne dobim. Takrat se spomnim, da nikoli ne smem odnehati, se ne ustavljati, saj ni nič izgubljenega. Takrat imam resnično priložnost se obrniti le nase. Torej si rečem, da bom naredil vse kar je v moji moči, da si povrnem fokus.
Znano je, da ljudje, ki so uspešni v športu, so uspešni tudi na drugih področjih, saj so bolj osredotočeni na uspeh, ki ga želijo doseči. Izguba fokusa in odstopanje od njega je temu primerno lahko manjša in časovno krajša. Vpelji gibanje v svoje življenje in bodi zvest-a temu, kako želiš živeti.
Simon Eržen,
poslovni strateški svetovalec in podjetnik (www.proconsilium.at)
avanturistični turni kolesar (www.bikingtheglobe.net)
