Posledice večmesečnega zaprtja neživilskih trgovin so hude, „prihodki v trgovini so se zmanjšali glede na leto 2019 kar za dobrih deset odstotkov oziroma v absolutni številki za 3,5 milijarde evrov,” je povedala predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah.
“Po podatkih Evropskega statističnega urada je Republika Slovenija na zadnjem mestu, upad prihodkov iz trgovine na drobno v Sloveniji je bil od vseh držav članic EU največji,“ je poudarila Lahova in dodala, da sama meni, da je tak rezultat dejstvo, da je bil v trgovini na drobno najdlje z odlokom zaprti, mnogo dlje kot v drugih državah EU.
Lani izgubili 11 tisoč delovnih mest
„Zelo žalosten je podatek, da smo v letu 2020 izgubili 11 tisoč delovnih mest, zaskrbljujoč pa je tudi podatek, da smo tudi v januarju in februarju letošnjega leta zgubili dodatnih 1.600 delovnih mest samo v trgovini, od tega več kot polovica v trgovini na drobno,“ je povedala Lahova.
Predlog povračila dela izgube prihodkov od prodaje od začetka epidemije do vključno letošnjega junija
Lahova je izpostavila, da so ves čas sodelovali z ministrom za gospodarstvo in njegovim strateškim svetom za konkurenčnost intenzivno sodelovali, kot tudi s predsednikom vlade in ključnimi ministri. Ukrepi, ki so bili v letu 2020 sprejeti, so po njenih besedah del konsenza med gospodarstvom in politiko oziroma strokovno skupino, ki je za vlado pripravljala določene ukrepe. Poudarila je, da so po njenem bili preventivni ukrepi pravočasno sprejeti. Izpostavila pa je, da bi morali nekatere podaljšati do konca četrtletja. Pa tudi da bi morali sprejeti povračilo dela izgubljenega prihodka za tiste dejavnosti, ki so še vedno zaprte, vse do konca letošnjega junija. Med ukrepi, ki bi bili podaljšani, sama vidi ukrep povračila dela fiksnih stroškov in ukrep povračila nadomestila plače za delavce na začasnem čakanju na delo. Predlagala pa je tudi nov ukrep za tiste dejavnosti, ki so še vedno zaprte. Njim bi namenila povračilo dela izgube prihodkov od prodaje za čas od marca lani do vključno letošnjega junija. Je pa ob vsem izpostavila tudi, da nekatere omejitve povzročajo nelojalno konkurenco, ker gospodarske subjekte spravljajo v neenak položaj. Kot primer je navedla omejitev poslovanja trgovin površine nad 400 kvadratnih metrov.
Spletni nakupi so se povečali od 40 do 600 odstotkov
Slovenski potrošniki so v lanskem letu tudi spremenili navade. Število nakupov pri posameznem potrošniku se je znižalo, res pa je, da na drugi strani povprečna nakupna košarica nekoliko večja. Po njenih besedah je slovenski potrošnik postal mnogo bolj racionalen, kot pa je že tako in tako bil. Povečali so se namreč nakupi v trgovskih akcijah. Povečan je seveda tudi obisk spletnih trgovin, kot v vseh državah EU in v svetu. Spletni nakupi so se povečali do 40 odstotkov pa vse do 600 odstotkov. Po oceni naj bi nekje od 30 do 40 odstotkov spletnih nakupovalcev kupovalo tudi druge stvari, ne samo osnovne. Pravi, da je v svetu ta odstotni delež še večji. Poudarila pa je, da je spletne prodaje v letu 2019 v primerjavi z vsemi ostalimi prodajami komaj 1,5 odstotka.
