Direktorica CSD Maribor pojasnjuje, kako bodo ukrepali, če starši ne bodo podali soglasja za samotestiranje otrok

Ministrstvo za šolstvo je dalo navodila ravnateljem šol, naj v primeru, ko bodo v šolo prišli otroci, ki se niso testirali za covid-19 in tega ne naredijo v šoli, pozovejo starše teh otrok, da nemudoma pridejo po otroke in obvestijo Center za socialno delo (CSD). Preverili smo, kakšna navodila so dobili centri za socialno delo.

Centri za socialno delo niso dobili novih navodil, ravnajo se po zakonodaji

CSD Maribor smo vprašali, ali so od ministrstva za šolstvo ali od njihovega resornega ministrstva ali katerega ministra/ministrice dobili navodila, kako ravnati v takih primerih in ali imajo določen kak protokol ravnanja in kakšen je, kaj morajo storiti. Direktorica mariborskega CSD Marjana Bravc je odgovorila: “Posebnega protokola nimamo ker zakonodaja jasna in se tudi sicer v praksi uporablja, kar navajam v nadaljevanju.” V nadaljevanju je zapisala zakonske podlage, kdo in kdaj mora obvestiti pristojni center za socialno delo, ko oceni, da je nek otrok ogrožen.

Ogroženost otroka se ocenjuje kompleksno

Kar se tiče ravnanja samega CSD-ja pa Bravčeva piše takole: “Torej CSD nudi zaščito otroka, ki je ogrožen, ogroženost otroka se ocenjuje kompleksno. Situacija oziroma vprašanje zavračanja staršev samotestiranja otrok je specifična in vezana na trenutne razmere ter se navezuje na ukrepe za zajezitev širjenja okužbe. Načeloma so vse institucije (v teh primerih šole) do sedaj znale oceniti verjetnost ogroženosti otroka in nas seznanile z zaznanimi okoliščinami in dosledno izvajale določbe, tako, da je CSD lahko nadalje izvajal javna pooblastila na področju ukrepov za zaščito koristi otroka,” je pojasnila sedanjo situacijo.

Ni mogoče avtomatsko oceniti, da je prav vsak otrok, za katerega starš ni dal soglasja za samotestiranje, ogrožen. 

Bravčeva je zapisala, da glede obveščanja CSD-jev s strani šol  “tako ni mogoče avtomatsko sklepati, da je prav vsak otrok za katerega starš ni dal soglasja za samotestiranje, ogrožen, ampak morajo oceniti ali gre za dejansko ogroženost otroka ali ne”. Na CSD pa potem “v okviru svojih pristojnosti, glede na te in morebitne druge informacije o stanju v družini ocenimo ali je potrebno sprožiti nadaljnje ukrepe”.

Institucije so do zdaj znale oceniti verjetnost ogroženosti otrok

Prosili smo tudi za njeno mnenje o navodilih, ki so jih dobili (če so jih dobili), pa tudi, ali je izvedljivo, da se bi na njihovem centru zaposleni lahko ukvarjali s takimi posameznimi primeri otrok oziroma družin in kako bi se, da bi bil zagotovljena strokovni in človeški pristop. Izpostavila je: “Načeloma so vse institucije (v teh primerih šole) do sedaj znale oceniti verjetnost ogroženosti otroka in nas seznanile z zaznanimi okoliščinami in dosledno izvajale določbe, tako, da je CSD lahko nadalje izvajal javna pooblastila na področju ukrepov za zaščito koristi otroka.”

Na CSD klicali starši in spraševali, kako bo CSD ukrepal

Bravčeva je omenila še, da so včeraj “dobili veliko telefonskih klicev, s strani staršev, ki so želeli vedeti kako bo CSD ukrepal, če ne bodo podali soglasja za samotestiranje”. Pa tudi, da jih včeraj ravnatelji ali učitelji še niso obveščali o tem, da bi bili otroci zaradi tega ogroženi. Bravčeva upa, da se bo situacija pomirila in uredila tako, da bodo vsi otroci lahko mirno spremljali pouk.

Zakonska podlaga za sedanje primere je v Družinskem zakoniku

Je pa še pojasnila zakonsko podlago, kdaj so šole oziroma zaposleni na šoli dolžni obvestiti CSD, če na podlagi zavrnitve samotestiranja in posledic, ki jih to prinaša in morebitnih drugih okoliščin, sklepajo na ogroženost otroka. Zakonska podlaga za to je po njenih besedah v 180. členu Družinskega zakonika (DZ): “DZ določa, da »državni organi, organi samoupravnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil, izvajalci javnih služb in nevladne organizacije, ki pri svojem delu izvedo za okoliščine, na podlagi kateri je mogoče sklepati na ogroženost otroka, so dolžni o tem takoj obvestiti pristojni center za socialno delo ali sodišče. Vsakdo, zlasti pa strokovni delavci oziroma delavke v zdravstvu ter osebje vzgojno-varstvenih, vzgojno-izobraževalnih zavodov in socialnih zavodov ter izvajalci vsebin za otroke v športnih in kulturnih združenjih, mora ne glede na določbe o varovanju poklicne skrivnosti takoj obvestiti center za socialno delo, če pri svojem delu izvedo za okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati na ogroženost otroka.«”

Škoda se lahko kaže na različnih področjih življenja otroka

Pojasnjuje še 157. člen DZ, ki določa, “da je otrok ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju.” Ob tem poudarja: “Škoda iz prejšnjega odstavka obsega škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju.”

 

Oddaj komentar