Odzivi na referendumski izid: Opozicija meni, da bi morala vlada razmisliti o odstopu in predčasnih volitvah

Vir: pixabay.com

Po zadnjih podatkih Državne volilne komisije je bilo na referendumu oddanih glasovnic 780.485, od tega je bilo veljavnih 778.639. Proti noveli Zakona o vodah je glasovalo 86,58 odstotka oziroma 674.114 volivcev, za novelo zakona o vodah pa je bilo 13,42 odstotka oziroma 104.525 volivcev.

Novela o Zakonu o vodah prepričljivo zavrnjena

V Gibanju za pitno vodo, ki združuje nevladne organizacije in posameznike, ki so nasprotovale sprejemu škodljivih sprememb zakona o vodah, izrekajo “globoko zahvalo vsem, ki ste glasovali proti”. Po tem, ko je ponoči Državna volilna komisija preštela skoraj vse glasovnice, so v gibanju zapisali: “Predlaganemu zakonu je nasprotovala celotna stroka, ki se ukvarja z vodami. Bila je enotna: Predvidene spremembe bi pomenile nevarnost znatnega zmanjšanja zaščite podzemnih vodnih virov in s tem varne oskrbe prebivalstva s pitno vodo.” Poudarili so še, da je predlaganemu zakonu nasprotovala “ogromna večina volivk in volivcev, ki želi ohraniti pitno vodo ter čiste, vsem dostopne in življenja polne vode. Novela zakona o vodah je bila prepričljivo zavrnjena v vseh osmih volilnih enotah.” Ob sicer še neuradnem izidu referenduma z 86,58 glasov proti še menijo, da je to “dokaz, da nismo razdvojeni”.

Izid referenduma kot nezaupnica vladi, Janša pravi: brez drame

Del opozicije je v večernih urah po referendumu menil, da je izid referenduma kot nezaupnica vladi. Na drugi strani pa je predsednik Vlade RS Janez Janša napisal na Twitterju: “Poznate kako levo vlado, ki je odstopila po izgubljenem referendumu? Od večinskega sistema do družinskega zakonika? Zato brez drame.”

Vizjak: Ljudje so reagirali čustveno

Andrej Vizjak, okoljski minister, je včeraj izjavil, da so ljudje reagirali čustveno, menil je tudi, da je bil referendum ugrabljen. Na to se je že odzvala Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec, ki je izjavila: “Pojavljajo se že očitki, da naj bi bili glasovi vseh teh ljudi čustveni. In jaz pravim, gotovo so bili. Ampak temeljili so na jasnem delu stroke, temeljili so na delu okoljevarstvenih organizacij, ki jih je oblast nenehno spregledovala. Temeljili so na tem, da imajo ljudje dovolj oviranja demokratičnih pravic. In temeljili so na tem, da nam je narava, skupnost in javno dobro enotna vrednota. In to je upanje in to je največja zmaga od vseh.”

Na izjavo ministra Vizjaka, da so ljudje glasovali čustveno, se je Inštitut 8. marec nato odzval še na družbenem omrežju Facebook:

V NSi obžalujejo, da zakon ni dobil podpore, a voljo ljudi spoštujejo

Oglasili so se tudi v stranki NSi. Na Twitterju so zapisali, da obžalujejo, “da zakon , ki bi pomenil korak naprej pri varovanju vode in priobalnih pasov, ni dobil zadostne podpore. Primeri slabih praks kažejo, da sedanja ureditev ni ustrezna. Voljo ljudi bomo seveda spoštovali in se še naprej borili za ohranjanje narave in čiste pitne vode.”

Opozicija: Naj vlada razmisli o predčasnih volitvah

Opozicija meni, da je izid referenduma nezaupnica vladi in da volivci in volivke želijo spremembe. Marjan Šarec, predsednik LMŠ, je sporočil, da gre za jasno in močno sporočilo, da ta vlada nima legitimnosti: “Poslanci, ki doslej niso verjeli, da ta vlada nima podpore ljudstva, so dobili potrditev, da ljudstvo te vlade ne podpira.” Tanja Fajon, predsednica SD zapisala na Twitterju: “Rada bi se zahvalila vsem, ki ste se udeležili referenduma in glasovali proti noveli Zakona o vodi, še posebej pa vsem aktivistom med @strankaSD in v tem izjemnem gibanju, ki je nastalo v tej kampanji. To mi daje upanje in zaupanje, da je pred nami dobra prihodnost.”

Tudi druge opozicijske stranke menijo podobno. Luka Mesec je med drugim izjavil, da si želi predčasnih volitev. V SAB pa menijo, da bi morala vlada razmisliti o odstopu in prav tako o predčasnih volitvah.

Oddaj komentar