V letu 2020 je na slovenskih cestah umrlo 80 udeležencev cestnega prometa, kar je 22 % manj v primerjavi z letom poprej. Za 21 % manj je bilo evidentiranih prometnih nesreč ter za 21 % manj prometnih nesreč s telesnimi poškodbami in smrtjo, so sporočili pri Javni agencija RS za varnost prometa.
Število umrlih in poškodovanih je bilo v letu 2020 najnižje, odkar se beleži uradno statistiko prometnih nesreč (od leta 1954 dalje). Mesec december 2020 je bil prvi zabeležen mesec doslej, ko v prometnih nesrečah ni umrl nihče, tako se je Slovenija najbolj približala udejanjanju Vizije NIČ.
Vpliv epidemije na zmanjšanje obsega prometa
Epidemija virusa covid-19 in ukrepi za njeno zajezitev, ki so spremenili mnoga področja, so prispevali tudi k zmanjšanju obsega prometa na slovenskih cestah, zato je treba tudi na uradne podatke za leto 2020 gledati skozi prizmo teh specifičnih razmer, so zapisali na agenciji. Med glavnimi vzroki in dejavniki za smrtne prometne nesreče so bili nepravilna stran oziroma smer vožnje, neprilagojena hitrost, izsiljevanje prednosti in alkohol. “Lani beležimo porast nevarnega trenda – kar 60 % udeležencev v prometu je življenje izgubilo med petkom in nedeljo ter na dela proste dni,” so izpostavili pri agenciji in dodali: “Udeleženci iz ranljivih skupin (enosledna vozila, pešci in kolesarji) predstavljajo skoraj polovico vseh smrtnih žrtev, a umrlo jih je deset manj kot leto poprej. Med ranljivimi udeleženci izstopajo prometne nesreče z vozniki enoslednih motornih vozil, saj je umrlo 16 motoristov in 6 mopedistov.”
Decembra 2020 – mesec brez smrtne žrtve na cestah
V letu 2020 je bilo 14.971 evidentiranih prometnih nesreč oz. 21 % manj kot v letu 2019. Število prometnih nesreč s telesnimi poškodbami in smrtjo se je zmanjšalo za 21 %. Umrlo je 80 udeležencev cestnega prometa oz. 22 manj kot v letu 2019 (zmanjšanje za 22 %). Število umrlih in poškodovanih je bilo tako v letu 2020 najnižje, odkar se beleži uradno statistiko prometnih nesreč (od leta 1954 dalje). Mesec december 2020 je bil prvi zabeležen mesec doslej, ko v prometnih nesrečah ni umrl nihče.
Največ umrlih v starostni skupini nad 64 let
Največ, 16 umrlih udeležencev v prometnih nesrečah v letu 2020, je bilo v starostni skupini nad 64. letom starosti. Sledita starostni skupini od 45 do 54 let in od 55 do 64 let (po 15 umrlih). V primerjavi z letom 2019 najbolj žalosti dejstvo, da je največje povečanje zabeleženo pri najmlajših udeležencih, saj je v preteklem letu umrlo 6 mladoletnih udeležencev (3 več kot v letu 2019). Največ udeležencev je umrlo v prometnih nesrečah, ki so jih povzročili povzročitelji v starostni skupini med 45. in 54. letom starosti in med 55. in 64. letom starosti in sicer 17 umrlih v vsaki starostni skupini. Sledi ji starostna skupina nad med 25. in 34. letom starosti – 14 umrlih udeležencev.
Tretjina smrti zaradi alkoholiziranih povzročiteljev
V letu 2020 so alkoholizirani udeleženci povzročili 1.364 prometnih nesreč, kar je 12 % manj kot v letu 2019, toda ob tem so zakrivili kar tretjino od vseh smrti (27 umrlih, oziroma 6 manj, kot leto poprej). Toda delež alkoholiziranih povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč v letu 2020 znaša 37 %, kar je 6 % več kot v letu 2019. V omenjenem obdobju se je hudo telesno poškodovalo 122 udeležencev (-13 %), lažje telesno poškodovanih pa je bilo 472 udeležencev (-24 %). V letu 2020 so povzročitelji pod vplivom prepovedanih drog ali drugih psihoaktivnih snovi povzročili 63 prometnih nesreč, od tega 44 prometnih nesreč s telesno poškodbo udeleženca. V teh prometnih nesrečah je umrlo 7 udeležencev.
Malenkost zmanjšano število umrlih voznikov enoslednih motornih vozil
Minimalno zmanjšanje beležimo pri umrlih voznikih enoslednih motornih vozil, saj jih je v letu 2020 umrlo 22 (v letu 2019 pa 23), od tega 16 motoristov in 6 mopedistov (-4 %). Izmed 16 motoristov jih je kar 12 povzročilo prometno nesrečo v kateri so umrli, 4 so umrli v naselju, 12 pa izven naselja. Izmed 6 mopedistov so 4 sami povzročili prometno nesrečo, v kateri so umrli, 3 v naselju, 3 pa izven naselja. Povprečna starost umrlih motoristov je bila 41 let, mopedistov pa 49 let. Od 16 umrlih motoristov jih je bilo 6 z vozniškim dovoljenjem do 5 let, med mopedisti pa kar 4 brez veljavnega vozniškega dovoljenja (oz. brez podatka).
Precej manj umrlih pešcev
Precejšnje zmanjšanje števila umrlih, za več kot polovico, beležimo pri pešcih, saj je življenje izgubilo 7 pešcev oz. 53 % manj kot v letu 2019 (15 umrlih). Od 7 pešcev so 3 povzročili prometno nesrečo, v kateri so umrli, 5 jih je umrlo v naselju, 2 pa izven naselja. Minimalno zmanjšanje beležimo pri kolesarjih, saj je v letu 2020 umrlo 8 kolesarjev, kar je eden manj kot v letu 2019 – 11 %. Od 8 kolesarjev jih je kar 5 povzročilo prometno nesrečo, v kateri so umrli, 5 jih je umrlo v naselju, 3 pa izven naselja.
Ranljivi udeleženci v prometu predstavljajo skoraj polovico vseh smrtnih žrtev
Skupno število umrlih ranljivih udeležencev cestnega prometa (vozniki enoslednih motornih vozil, potnika enoslednih motornih vozil, pešci in kolesarji) je v letu 2020 znašalo 39 oz. 49 % vseh umrlih. Število umrlih ranljivih udeležencev je bilo v letu 2019 49, tako je v letu 2020 umrlo 10 ranljivih udeležencev manj; delež je v 2019 znašal 48 %, leta 2018 pa 45 %.
Največ hudo telesno poškodovanih udeležencev med kolesarji, za petino manj pa med pešci
V zadnjem 3-letnem obdobju je bilo največ hudo telesno poškodovanih udeležencev med kolesarji. V letu 2020 se je hudo telesno poškodovalo 207 kolesarjev (200 v letu 2019) oz. 3 % več kot v letu pred tem. Delež hudo telesno poškodovanih kolesarjev se je povečal iz 25 % v letu 2019 na 31 % v letu 2020. Število hudo telesno poškodovanih voznikov enoslednih motornih vozil se je zmanjšalo za 13 % v primerjavi z letom 2019 – 172 je bilo hudo telesno poškodovanih v 2020 in 197 v 2019. Delež je kljub absolutnem zmanjšanju narasel za 1 %, na 25 % vseh hudo telesno poškodovanih. Večji padec beležijo pri ostalih udeležencih, saj se je število hudo telesno poškodovanih potnikov zmanjšalo za 42 %, število hudo poškodovanih voznikov osebnih avtomobilov za 30 % in pešcev za 20 %.
Nepravilna stran/smer, neprilagojena hitrost in izsiljevanje prednosti vzroki za 84 % smrtnih prometnih nesreč
Najpogostejši vzrok za nastanek prometnih nesreč do konca leta 2020 ostaja nepravilen premik z vozilom – zaradi omenjenega vzroka se je pripetilo 3.721 oz. 25 % vseh prometnih nesreč. Sledi vzrok neprilagojena hitrost – 2.813 prometnih nesreč oz. 19 % ter nepravilna stran oz. smer vožnje – 2.457 prometnih nesreč oz. 16 %. Na tem mestu posebej opozarjamo na zaskrbljujočo uporabo mobilnega telefona v prometu, ki velja za enega večjih motilcev pozornosti v prometu, a ne šteje med primarne dejavnike za nastanek prometnih nesreč. Podatki o kršitvah, ki jih ugotavlja policija, kažejo, da gre za naraščajoč trend kršitev, v zadnjih devetih letih za kar 100 %. Najpogostejši vzroki za nastanek smrtnih prometnih nesreč so nepravilna stran oz. smer vožnje, zaradi česar je umrlo 29 oseb, neprilagojena hitrost, ki je botrovala 27 smrtim ter izsiljevanje prednosti, zaradi česar je umrlo 11 oseb. Zaradi teh treh vzrokov je umrlo 67 od 80 udeležencev oz. 84 % vseh umrlih.
Nevaren trend – prevelika sproščenost na cestah med vikendi in dela prostimi dnevi
Od 80 umrlih udeležencev v letu 2020, jih je več kot polovica, kar 44, umrlo med petkom in nedeljo. Če prištejmo še praznična 13. 4. (Velikonočni ponedeljek, 1 umrli) in 25. 6. (Dan državnosti, 3 umrli), je med petkom in nedeljo ter prazniki umrlo 48 od 80 udeležencev, oziroma skoraj dve tretjini (60 %). Največ umrlih (12 oseb) je bilo iz starostne skupine od 55 do 64 let. V začetku septembra 2020 je Agencija za varnost prometa na javnost naslovila dodatna opozorila o tej temi in pozive k dodatni previdnosti, čemur je v obdobjih pred prazniki in konci tedna s pričakovano lepšim vremenom že tradicionalno namenjena večja pozornost. V letu 2019 je bilo smrtnih žrtev v prometnih nesrečah med petkom in nedeljo ter na praznične dni skupaj 47 od 102 (45 %). Največ umrlih (9 oseb) je bilo iz starostne skupine od 45 do 54 let.
Dobra četrtina umrlih voznikov ni uporabljala varnostnega pasu, vsi umrli mopedisti brez varnostne čelade
Stopnja uporabe varnostnega pasu v letu 2020 pri umrlih voznikih osebnih avtomobilov znaša 69 % (v letu 2019 je znašala 66 %). Od skupno 29 umrlih voznikov osebnih avtomobilov jih je 20 uporabljalo varnostni pas, 8 ne, pri enem pa ni bilo mogoče ugotoviti (ne)uporabe. Od 9 umrlih potnikov v osebnih vozilih dva nista uporabljala varnostnega pasu, stopnja uporabe torej znaša 78 %. Štirje umrli potniki in vozniki v osebnih vozilih so bili v starosti med 20 in 25 let. Od skupaj 114 hudo poškodovanih voznikov osebnih avtomobilov, jih je 87 oz. 76 % uporabljalo varnosti pas. Stopnja uporabe je bila največja pri lažje telesno poškodovanih voznikih osebnih avtomobilov, saj je varnostni pas uporabljalo 94 % oz. 2.039 voznikov. En umrli voznik tovornega vozila ni uporabljal varnostnega pasu, pri enem ni bilo mogoče ugotoviti (ne)uporabe. Prav tako je bil brez ustrezne zaščite (varnostni lok) umrli voznik traktorja. Kolesarsko čelado so uporabljali 3 od 8 umrlih kolesarjev (38 %). Od skupaj 16 umrlih voznikov motornih koles, eden ni uporabljal zaščitne čelade. Od dveh umrlih potnikov na motornem kolesu eden ni uporabljal zaščitne čelade. Vseh 6, v prometnih nesrečah umrlih mopedistov, ni uporabljalo zaščitne čelade! V letu 2020 varnostne čelade ni uporabljalo kar 12 umrlih udeležencev, kar je največ v zadnjih petih letih.
