Število kaznivih dejanj z elementi medvrstniškega nasilja glede na zadnja štiri leta ne odstopa od povprečja, kažejo podatki policije. Slednja izvaja tudi številne preventivne aktivnosti na osnovnih in srednjih šolah ter vzgojnih zavodih, v letu je 2022 je izvedla 661 tovrstnih aktivnosti.
Kot v odgovoru na poslansko vprašanje pojasnjuje vlada, inšpektorat za šolstvo obravnavo nasilja uvršča med svojo prvo prednostno nalogo, ker pa ni pristojen za obravnavo konkretnih nasilnih dogodkov, ki so opredeljeni kot kaznivo dejanje oz. prekršek, jih odstopi v obravnavo policiji.
Inšpektorat najprej preverja odzivnost in zaznavo šole na pojav nasilja, v nadaljevanju pa, ali ima vzgojnoizobraževalni zavod sprejete predpisane interne akte za izvajanje preventivnih ali drugih dejavnosti.
Oktobra in novembra lani je policija izvedla še tri ločena predavanja za ravnatelje srednjih in osnovnih šol ter vrtcev na temo prepoznavanja nasilja v šoli s strani šolskih strokovnih delavcev. Po teh predavanjih je policija zaznala povečanje interesa šol za sodelovanje šol s policijo.
Vlada pa je kot odziv na dogodek v Beogradu 12. maja, na osebno pobudo premierja Roberta Goloba, v osnovnih in srednjih šolah organizirala Dan kulture nenasilja in strpnosti, s katerim je opozorila, da je skupna družbena dolžnost prepoznati pokazatelje, ki bi utegnili nakazovati na morebitne težave otrok in mladostnikov, so v vladi zapisali v odgovoru na poslansko vprašanje poslanca SDS Dejana Kaloha.
Od leta 2017 sicer v policiji deluje tudi koordinacijska skupina za vodenje, usklajevanje, nudenje strokovne pomoči in nadzora nad delom policije na področju medvrstniškega nasilja, ki je sestavljena iz predstavnikov policijskih uprav in notranjih organizacijskih enot Generalne policijske uprave.
Novembra 2022 je ta skupina začela s pripravo natečaja za osnovne in srednje šole na temo prepoznavanja in preprečevanja medvrstniškega nasilja. Ideja projekta je, da učenci ob pomoči mentorjev ali vodij policijskih okolišev samostojno pripravijo video vsebine, s katerimi naslovijo katero od perečih področij nasilja in medvrstniškega nasilja.
Skupina pripravlja tudi projekt Nasilje je čisto out, s katerim želi otroke ozavestiti, kako prepoznati različne pojavne oblike medvrstniškega nasilja. Letake, označevalnike strani in plakate z informacijami o pomoči želi policija še pred koncem tega šolskega leta in do maja 2023 razdeliti med osnovnošolci od petega do devetega razreda.
Policija posebno pozornost namenja tudi spletnim spolnim zlorabam med vrstniki, kjer večino prijav prejme od ameriškega Nacionalnega centra za pogrešane in zlorabljene otroke, kamor zlorabe prijavljajo ponudniki družbenih omrežij. V ta namen je policija leta 2020 ustanovila tudi delovno skupino za preiskovanje spletnih spolnih zlorab na nacionalni ravni, v kateri delujejo posebej specializirani kriminalisti.
Na vladi so navedli še, da mladoletna kriminaliteta ni tako pereč problem, da bi klicala po spremembah kazenskopravne zakonodaje, zlasti ne v smeri nižanja starosti za kazensko odgovornost pod mejo 14 let. Poglavitno neravnovesje v mladosti izhaja iz razlik med zgodnjim razvojem povezav v limbičnem sistemu, ki skrbi za čustva ter impulzivnost in kasnejšim razvojem povezav v čelnem režnju, ki uravnava zdravorazumsko presojo in nadzor nad čustvi.
Kazenski zakonik zato določa, da je namen sankcij proti mladoletnikom, da se jim z varstvom in pomočjo zagotovi vzgoja, prevzgoja in pravilen razvoj. Namen ukrepanja torej nikakor ni kaznovanje, saj zaradi opisanih značilnosti razvoja v najstniških letih ni pričakovati odvračalnega učinka grožnje kaznovanja.
To seveda ne pomeni, da vršilec kaznivega dejanja, mlajši od 14 let, ni deležen obravnave. O njegovem dejanju je namreč obveščen center za socialno delo, ki mora ukrepati v skladu s pristojnostmi, so pojasnili na vladi.
Dodali so, da pravosodno ministrstvo pripravlja predlog zakona o obravnavanju mladoletnih storilcev kaznivih dejanj, ki bo na enem mestu urejal posebnosti tega področja.
vir: lokalec.si
