Neverjeten podvig je uspel bobnarju Marku Soršaku Sokiju, ki je zbral 100 bobnarjev, s katerimi je danes na Glavnem trgu v Mariboru poskrbel za nepozaben nastop. Nam je po koncu nastopa povedal, kako se počuti. Kot v nirvani, ne čutiš bolečine, čas ti ne teče, enostavno si in vse ti je jasno.
Ob svoji 30-letnici bobnanja je Soki “zbobnal” skupaj 100 bobnarjev iz vse Slovenije, različnih generacij in z različnim znanjem bobnanja. Skupaj z rokerskim bendom The Rocktors so poskrbeli, da je pol ure občinstvo, ki se je zbralo okrog prireditvenega prostora, navdušeno pelo pesmi in uživalo v bobnarskem performansu, kakršnega v Mariboru in verjetno tudi v Sloveniji še ni bilo. Za izdatno podporo in pomoč je poskrbela ekipa Narodnega doma Maribor.
Tik za tem, ko so odigrali brez skupne vaje in brez velikih priprav nekaj pesmi, so se bobnarji še fotografirali skupaj in si zagotovo za večno zapomnili skupinsko bobnanje. Soki pa nam je še po izrednem vtisu skupnega sodelovanja namenil nekaj misli. Najprej o pripravi na skupinsko bobnanje. Najprej, da skupaj z Narodnim domom ne bi uspel. Veliko ur, dni, tudi noči so porabili za organizacijo in dogovarjanje z vsemi, ki so res prišli na skupen nastop. In potem, ko se je zgodilo in bilo konec – ta občutek je Soki primerjal z nirvano: ko enostavno si in ti je vse jasno. In pokazal nam je, kaj se zgodi, ko adrenalin spusti.
Tako je bilo danes na Glavnem trgu:
Že pred samim nastopom pa je Soki povabil na oder vse, ki so ga v 30 letih glasbene poti spremljali: “Minilo je 30 let, odkar sem vstopil v svet glasbe ter začel z glasbeno kariero v našem prostoru. Leta 1991 sem s sošolci odšel v kino na ogled filma Terminator 2 (Usodni dan), kjer so zavrteli uvodni soundtrack »You Could Be Mine« skupine Guns N’ Roses. Ta petsekundni bobnarski uvod je bil zame usoden in prijel sem za bobnarske palice. Od takrat dalje me je posrkal svet glasbe in bobnam še danes. Na svoji glasbeni poti sem spoznal veliko dobrih ljudi, svojih glasbenih idolov, glasbenikov ter na intervjujih in raznih srečanjih spoznal tudi večino vas.”
“Naš namen ni narediti samo »galame« in nepozabnega doživetja, ampak tudi srečati se med seboj, povezati glasbene kolege ter opozoriti na pomembnost kulture v našem majhnem prostoru. Vsa ta leta ste pisali ter poročali o mojih ustvarjanjih. Zelo sem vam hvaležen, ker ste me spremljali na moji dosedanji poti. Iskreno upam, da se bomo srečali tudi tokrat, ko je za menoj (prvih) 30 let.”
