Bo danes, ko je tepežni dan, pri vas pela šiba?

Slika je simbolična. Vir: Pixabay.com

Danes je tepežni dan. To je po starih običajih dan, ko naj bi oblast prevzeli otroci in se vsaj enkrat v letu maščevali staršem za prejete udarce, velja po izročilu. Tepežkanje naj bi veljalo samo do 9. ure zjutraj, kasneje pa ne več, je marsikdo prepričan. To pa zaradi tega, ker naj bi otroci do te ure še spali.

Praznik je veljal v starih časih, ko so fizično nasilje obravnavali drugače kot sedaj. Otroci naj bi simbolično s šibo udarili starše in tako pokazali, da vedo za praznik. Praznik je sicer katoliški, izvira pa iz poganskih časov. Pred tem naj bi namreč imeli na današnji dan v rokah šibo le fantje in možje, ki so simbolično udarili dekleta in žene. Zgodilo pa se je tudi, da je kdo udaril precej močneje.

Na spletni strani Katoliške cerkve pa je zapisano, da gre pri tepežnem dnevu, da cerkev “od 5. stoletja obhaja spomin nedolžnih betlehemskih otrok, ki jih je dal pomoriti kralj Herod, ker je hotel spraviti s poti dete Jezusa, ki so ga modri z Vzhoda označili kot ‘novorojenega judovskega kralja’. Ti otroci so bili dejansko umorjeni zaradi Kristusa. Čeprav takšne smrti niso sprejeli nase zavestno (za mučeništvo v pravem pomenu je to potrebno), jih je Cerkev že zgodaj častila kot prave mučence. Na Zahodu so njihov praznik vsaj že sredi 6. stoletja obhajali 28. decembra.”

“O teh malih mučencih poroča sveti Matej v drugem poglavju svojega Evangelija. Jezusovo rojstvo je privabilo modre z Vzhoda, da so se prišli poklonit novorojenemu judovskemu kralju. Njegova zvezda jih je pripeljala najprej v Jeruzalem. Ko je judovski kralj Herod slišal o tem novorojenem judovskem kralju, se je silno prestrašil. Zbal se je za svoj kraljevski prestol. Sklical je velike duhovnike in pismouke ter jih spraševal, kje neki bi mogel biti rojen ta judovski kralj, o katerem govorijo modri. Pismouki so mu povedali, da je prerok Mihej napovedal, da se bo Kristus, vojvoda in pastir, rodil v Betlehemu v Judeji,” je še zapisano na spletni strani Katoliške cerkve.

Oddaj komentar