Na včerajšnjem zboru krajanov Rogoze so jih predstavniki treh ministrstev skušali prepričati , naj sprejmejo kompromis in dovolijo sečnjo štirih hektarjev rogoškega gozda. Na koncu so krajani zavrnili predlog, da se poseka le štiri od sprva predvidenih 66 hektarjev.
V občinskem prostorskem načrtu je predviden posek Rogoškega gozda za zagotovitev nadomestnih kmetijskih zemljišč za tista, ki bodo izgubljena zaradi gradnje Magnine lakirnice na drugem koncu občine, kar pa je eden od pogojev za pridobitev gradbenega dovoljenja.
8,6 hektarja je treba posekati v prvi fazi. Pristojna ministrstva so sprejela predlog za 4,6 hektarja, a se kot pravijo, ne morejo strinjati z deponiranjem. Zato so predlagali, da se zaenkrat poseka le te štiri hektarje Rogoškega gozda, da se ne ogrozi začetka investicije Magne, za preostalo pa se kasneje išče rešitve in izvaja potrebne postopke. “Včasih je treba sklepati kompromise,” je dejala državna sekretarka na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Eva Štravs Podlogar in zbrane pozvala, naj ne ogrožajo investicije Magne, ki jim bo prinesla dragocena delovna mesta. “Tako pomembna investicija ima časovni okvir in za ta časovni okvir je možna samo ta rešitev,” je dodala.
V civilni iniciativi Rešimo Rogoški gozd so našli alternativno retev – za 4,6 hektarja, za kar so našli nadomestna zemljišča v deponiji Družbe RS za avtoceste (Dars) v njihovi občini. Za preostale štiri pa predlagajo, da se izkopano zemljo začasno deponira in nato išče zemljišče zanjo, “še drugod po Sloveniji,” je bilo slišati iz ust krajanov.
Simon Žlahtič, predstavnik Iniciative za ohranite Rogoškega gozda, je znova dejal da “vprašanje Magne nikoli ni bil problem. Mi samo vztrajamo, da zaradi tega ni treba posekati tega dragocenega gozda,” ter dodal, da so to sporočili tudi s transparenti, ki so jih nekateri krajani prinesli s seboj.
Državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tanja Strniša je dejala, da podpira prizadevanja krajanov za ohranitev gozda, a hkrati je ob tem trdno izpostavila, da je izjemno bogastvo tudi kmetijska zemlja. “Treba se je zavedati, da je tu, kjer bo stala tovarna Magne, visoko kakovostna zemlja, kakršne je v Sloveniji samo šest odstotkov. Tistih 25 centimetrov tam je nastajalo 25.000 let, zato je tako neprecenljivih in je treba zanje ustrezno poskrbeti,” je pojasnila. Ob tem je dodala, da bi vsakršna druga rešitev od predlagane zahtevala nove postopke, ki pa bi vzeli preveč časa.
Temu je pritrdil tudi župan Občine Hoče – Slivnica Marko Soršak. “Nobena druga rešitev v tem kratkem času ni možna, sicer investicija Magne pade,” je pojasnil. “Enkrat se bo treba odločiti in sprejeti odgovornost,” je še dodal.
Zbrani na zboru krajanov temu niso verjeli, saj, da je država s sprejemom posebnega zakona za Magno že tako omogočila številne izjeme za to investicijo. Zato se jim poraja vprašanje, zakaj jim država v tem primeru ne more stopiti naproti. Na koncu so glasno vztrajali pri svojem in izglasovali, da se ne sme privoliti v sečnjo niti štirih hektarjev Rogoškega gozda, temveč je treba nadaljevati z iskanjem alternativnih rešitev.
