Letos mineva 50 let, odkar je Američan Neil Armstrong, čigar ime je v svetu enako prepoznavno kot imena velikih skladateljev, vojskovodij, raziskovalcev in drugih velikih osebnosti iz zgodovine, kot prvi človek stopil na površje Lune.
Prav pristanek na Luni je dogodek, ki se je vtisnil v kolektivni spomin človeštva, skoraj bolj kot vsi drugi. Za nameček dejanje izvira iz znanosti, in ne kot večina drugih iz geopolitičnih konfliktov človeštva, pa čeprav je bil tudi polet na Luno, politično motiviran, podprt in del boja dveh sistemov. Šlo je namreč za obdobje hladne vojne, kjer sta Rusija in Združene države Amerike tekmovale na večih področjih.
Izjava, ki bo za večno ostala v kolektivnem spominu
Znameniti stavek Neila Armostronga: “To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo,” je nastal 21. julija ob 3:56 po srednjeevropskem času, slavne in neštetokrat citirane besede pa je Armstrong izgovoril, ko je kot prvi človek v težkih astronavtskih škornjih stopil na Lunino površje. Astronavti ameriške vesoljske agencije Neil Armstrong, Buzz Aldrin in Michael Collins so v okviru misije Apollo 11, 16. julija 1969 na raketi Saturn 5 poleteli v vesolje in se usmerili proti Luni. V njeno orbito so se utirili tri dni po vzletu, 20. julija 1969 (21. julija po srednjeevropskem času) pa sta Armstrong in Aldrin v posebnem modulu Orel kot prva človeka pristala na Zemljinem naravnem satelitu.
Šest ur in pol kasneje sta se ameriška astronavta v skafandrih odpravila na površje Lune. Po Luni sta se sprehajala dve uri in pol, nabrala vzorce prahu in kamenja, se fotografirala in zapičila ameriško zastavo, ki pa se je kasneje med poletom lunarnega modula podrla. Odprava Apolla 11 se je na Zemljo vrnila 24. julija. Po pristanku v Tihem oceanu so jih za tri tedne poslali v karanteno, 13. avgusta pa so se prvič pojavili v javnosti in bili nemudoma sprejeti kot narodni junaki.
Pristanek na Luni je bil velika politična zmaga
Pristanek na Luni je bil velik dosežek inženirjev, za ZDA pa predvsem velika politična zmaga, saj je pred tem celo desetletje Sovjetska zveza dobivala boj v vesolju. Ni naključje, da je ameriški predsednik John F. Kennedy že osem let pred tem pred ameriškim kongresom dejal: “Mislim, da se mora naš narod zavezati k cilju, da bo še pred koncem tega desetletja človek pristal na Luni in se vrnil nazaj na Zemljo.”
Boj za dosežke v vesolju je bil posredno tudi posledica druge svetovne vojne. Tradicionalne evropske sile so v odnosu do ZDA in Sovjetske zveze izgubile vodilne vloge. Oblikovala sta se vzhodni in zahodni blok z ZDA in Sovjetsko zvezo v glavnih vlogah. Kapitalistični in komunistični sistem pa sta desetletja odločala o vseh področjih družbenega in političnega življenja, pri dokazovanju svoje uspešnosti pa je bilo še kako prestižnega pomena vesolje.
Tako se še danes najde veliko skeptikov, ki niso prepričani v dejanski pristanek na Luni, saj ga vidijo predvsem kot propagando Ameriške odličnosti, ki je bila, takrat v tekmi z Rusijo, nujna.
Vir: Lokalec.si
