Slovenija beleži zelo nizko brezposelnost, s tem, ko se na Zavod RS za zaposlovanje prijavlja manj novih oseb in se jih več zaposluje, pa se povečuje delež dolgotrajno brezposelnih, ki potrebujejo posebne spodbude in dodatno motivacijo za vključitev na trg dela. Septembra je bilo takih skoraj 60 odstotkov vseh brezposelnih, kar je največ doslej.
Dolgotrajno brezposelni so tiste osebe, ki so brezposelne eno leto ali več. Naraščanje števila teh brezposelnih je ena ključnih težav na trgu dela, saj ima socialne in ekonomske posledice za posameznika in družbo v celoti, je pojav opisan v vladnih smernicah aktivne politike zaposlovanja 2021-2025.
V dokumentu je pojasnjeno še, da se je delež dolgotrajno brezposelnih začel v Sloveniji povečevati z okrevanjem po finančni in gospodarski krizi. Delež dolgotrajno brezposelnih je tedaj presegel 50 odstotkov celotne brezposelnosti in se pod to mejo z izjemo covidnega leta 2020 ni več trajno spustil.
Najmanj dolgotrajno brezposelnih je bilo sicer doslej maja 2009, 30.312 oz. 35,9 odstotka vseh brezposelnih, največ pa januarja 2015, ko so se pokazale vse posledice omenjene krize, 61.496 oz. 49,5 odstotka vseh brezposelnih. Konec septembra letos jih je bilo 39.571 oz. 59,5 odstotka vseh brezposelnih, kar predstavlja največji delež med vsemi brezposelnimi doslej. Najmanjši delež pa smo denimo imeli oktobra 2009, ko je znašal 34,4 odstotka, so na zavodu nanizali za STA.
Večinoma starejši, slabše izobraženi in invalidi
Dolgotrajno brezposelni so sicer večinoma starejši od 50 let, brezposelni z nizko izobrazbo in invalidi. Septembra je bilo prvih 44,7 odstotka, drugih 34,9 odstotka, tretjih pa 22,5 odstotka vseh dolgotrajno brezposelnih.
Kot so za STA pojasnili na ministrstvu za delo, trenutna struktura brezposelnih zahteva poglobljeno obravnavo in odpravljanje njihovih težav za vstop na trg dela. Med temi težavami so izpostavili odvisnost, zdravstvene ovire, težave v duševnem zdravju, pogosto pa tudi neustrezna znanja in veščine za razpoložljiva delovna mesta.
Na zavodu so dodali, da so v najslabšem položaju dolgotrajno brezposelni, ki imajo več težav hkrati. “Kadarkoli gre za kombinacijo večjega števila omejitev in težav, s katerimi se brezposelna oseba spopada, takrat vedno obstaja nevarnost, da bo posameznikova brezposelnost dolgotrajnejša, kot bi bila sicer,” so navedli.
Ob tem so opozorili, da dolgotrajna brezposelnost lahko povzroči dodatne socialne težave (izguba socialne, strokovne mreže), psihološke težave (osebne stiske, stres), ekonomske težave (pomanjkanje finančnih resursov zaradi izgube dela), zdravstvene in ostale težave. “Tako se sklene krog, dlje ko ostajamo brezposelni, težji je izhod iz brezposelnosti. Prav zato opažamo, da se med dolgotrajno brezposelnimi že skoraj desetletje, do nastopa pandemije, povečuje predvsem delež tistih najbolj dolgotrajno brezposelnih nad pet let in več,” so popisali stanje.
vir: lokalec.si
