Pristojnim na infrastrukturnem ministrstvu se po nedavni enostranski prekinitvi najemne pogodbe s strani kitajskih lastnikov družbe Aerodrom Maribor ne mudi z iskanjem rešitve, čeprav je lahko od 15. julija, ko se izteče odpovedni rok, vprašljiv kakršenkoli promet na mariborskem letališču. S tem pa je vprašljiva tudi usoda tam zaposlenega osebja.
Na vprašanje, kaj bo z zaposlenimi v Aerodromu Maribor, če ne bo pred iztekom polletnega obdobja, za zdaj ne odgovarjajo niti v omenjeni družbi, ali jih bodo za zagotavljanje nadaljnjega prometa vsaj začasno prevzeli na državni strani, pa trenutno ne vedo povedati niti na državni strani.
Na vprašanje STA, ali so morda že začeli kakršnekoli postopke za iskanje novega upravljavca letališča ali pa za sklenitev novega dogovora s sedanjim, na ministrstvu za infrastrukturo pravijo, da trenutno preučujejo rezultate javnega razpisa, s katerim so že lani, kljub temu, da je še veljala 15-letna najemna pogodba z možnostjo petletnega podaljšanja, iskali najustreznejši poslovni model za upravljanje letališča.
“Javni razpis smo izvedli na osnovi pobude najemnika, da bi sklenili dolgoročno koncesijsko pogodbo, vendar o nadaljevanju postopka in izbiri najprimernejšega načina upravljanja letališča za zdaj še ni odločitve,” je vse, kar za zdaj vedo povedati na pristojnem ministrstvu, kjer napovedujejo, da bodo odločitev o najprimernejši rešitvi sprejeli v prihodnjih mesecih.
Glede na to, da torej nameravajo za odločitev porabiti še nekaj mesecev, je veliko vprašanje, kaj se bo, ob upoštevanju, da bo tudi morebiten nov razpis ali kakršnakoli druga rešitev terjala kar nekaj časa, od sredine julija sploh še dogajalo na mariborskem letališču. Ob tem, da bo z družbo Aerodrom Maribor v vsakem primeru potrebno sesti za mizo, saj ta ob zaposlenem osebju razpolaga tudi z 11 hektarji zemljišč neposredno ob letališču, tudi s parkirnimi prostori.
Sicer pa je trenutno nejasno že to, ali je država sploh še zainteresirana za sodelovanje pri razvoju letališča. Ministrica Alenka Bratušek je ta teden v odgovoru na poslansko vprašanje Franca Trčka v tej zvezi dejala, da so odprte vse možnosti, od iskanja novega najemnika do sklenitve javno-zasebnega partnerstva, izključena ni niti prodaja letališča.
Odgovora na to, zakaj so se kitajski vlagatelji odločili za prekinitev pogodbe, nima, prav tako ne želi ugibati, ali to morda pomeni tudi pritisk na državo zaradi po njihovem predolgega čakanja na spremembo državnega prostorskega načrta, s katero bi jim omogočili podaljšanje letališke steze. Jo pa takšna odločitev preseneča, saj se v dveh letih, odkar so najemniki, ni spremenilo nič takšnega, da pogodbo zdaj želijo razdreti.
“Žal mi je, da so bile njihove obljube tako velikopotezne, pa jih doslej niti v manjši meri niso uresničili,” je še dodala Bratuškova, ki se je ta teden tudi v zvezi s sprejemanjem prostorskih dokumentov za letališče sestala z okoljskim ministrom Juretom Lebnom, a z ministrstva kljub prošnji STA doslej niso sporočili, kaj sta se dogovorila.
Postopek sprejemanja DPN je sicer naletel na veliko pripomb in nezadovoljstva s strani okoliškega prebivalstva in okoljskih organizacij, ki so v okviru javne razprave vložili okoli 140 pripomb. A kot je o tem na isti seji državnega zbora dejal Leben, ta številka glede na izkušnje s podobnimi zgodbami, tudi iz tujine, niti ni tako zelo visoka. Jih je pa potrebno vse obravnavati in na njih odgovoriti, pravi Leben in dodaja, da je, kar se njih tiče, zadeva v sklepni fazi.
Vir: Lokalec.si
