DZ se je na izredni seji seznanil z obvestilom predsednika republike Boruta Pahorja, da ne bo predlagal kandidata za predsednika vlade. S tem je neuspešno zaključen prvi krog iskanja mandatarskega kandidata. V soboto bo začel teči drugi krog, kandidata za mandatarja lahko predsednik republike ali poslanci predlagajo do 10. avgusta.
Po junijskih državnozborskih volitvah namreč nobenemu od potencialnih kandidatov za premierski položaj še ni uspelo zagotoviti zadostne večine za izvolitev. Da nihče ne uživa podpore, je Pahor ugotovil po posvetu z vodji poslanskih skupin.
Kandidaturo je sicer ponudil predsedniku relativne zmagovalke volitev SDS Janezu Janši, a je ta ni sprejel, saj je večina strank zavrnila sodelovanje s SDS. Tudi predsednik drugouvrščene LMŠ Marjan Šarec, ki poskuša oblikovati koalicijo, je predsednika republike seznanil, da še nima zagotovljene potrebne večine za izvolitev za predsednika vlade.
Pahor je zato po izteku 30-dnevnega roka, v katerem lahko predsednik republike predlaga kandidata za mandatarja, DZ obvestil, da tega ne bo storil. Z današnjo seznanitvijo DZ je tako prvi krog iskanja potencialnega predsednika vlade zaključen.
V soboto, 27. avgusta, pa bo začel teči drugi, štirinajstdnevni krog. V njem lahko poleg predsednika republike kandidata za mandatarja predlagajo tudi poslanske skupine ali skupina najmanj desetih poslancev. Čas za to imajo do 10. avgusta.
Če bo v tem času predlog vložen, bo DZ po napovedi predsednika DZ Mateja Tonina o kandidatu za mandatarja glasoval med 13. in 17. avgustom.
Da si bo prizadeval za oblikovanje vladne koalicije v drugem krogu, je napovedal predsednik LMŠ Šarec. Peterica strank – poleg LMŠ še SD, SMC, SAB in DeSUS – se namreč pod njegovim okriljem pogaja o oblikovanju koalicije z Levico.
Pogovore z Levico je peterica začela po tistem, ko je iz koalicijske enačbe izpadla NSi. S to stranko so sicer že v veliki meri uskladili koalicijsko pogodbo, a se je NSi zaradi dvomov v stabilnost in trajnost koalicije iz pogajanj umaknila.
Nato je prišla na vrsto Levica, s katero so pogovore začeli v četrtek, v teh dneh pa potekajo pogajanja delovnih skupin. Pogajalci so sicer ugotovili, da so vsebinska razhajanja med njimi velika, a menijo, da je kljub temu mogoče doseči dogovor. Ali bo med strankami, ki imajo do nekaterih vprašanj povsem nasprotna stališča, mogoč kompromis, bo najverjetneje znano v nedeljo, ko se bodo sestali predsedniki vseh šestih strank.
Če jim bo vendarle uspelo zbližati stališča, bodo stranke pred morebitnim podpisom koalicijske pogodbe njeno ustreznost preverjale pri svojih organih ali članstvu. V Levici morajo denimo izvesti interni referendum, na katerem glasujejo vsi člani stranke.
V Levici sicer omenjajo tudi možnost projektnega sodelovanja, in sicer da bi v zameno za podporo nekaterim projektom Levice poslanci te stranke prispevali glasove za izvolitev mandatarja in vlade. A na drugi strani pretiranega navdušenja nad takšni idejo ni. Tudi Šarec je večkrat poudaril, da želijo sestaviti koalicijo, ki bo v DZ imela več kot 46 glasov.
Ali bo v prihodnjih 14 dneh koalicijo poskušal sestaviti tudi zmagovalec volitev Janša, še ni znano. Janša je sicer ob zavrnitvi soglasja h kandidaturi nakazal možnost, da bi v naslednjih tednih dobil potrebno večino za oblikovanje stabilne vlade, a po neuradnih podatkih trenutno ne potekajo nobene aktivnosti v tej smeri.
Če tudi drugi krog iskanja kandidata za mandatarja ne bo uspešen, ima državni zbor na voljo še 48-urni rok, v katerem lahko sklene izvesti še tretji krog volitev predsednika vlade. Glasovanje o kandidatu mora DZ nato izvesti v sedmih dneh po sprejemu takšnega sklepa, za izvolitev pa v nasprotju s prvim in drugim krogom, ko kandidat potrebuje vsaj 46 poslanskih glasov, zadostuje navadna večina.
V primeru, da tudi tretji krog ni uspešen, pa predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše predčasne volitve. Če bi se to zgodilo, bi bile to že četrte predčasne državnozborske volitve zapored.
Če pa bo DZ v drugem ali tretjem krogu vendarle izvolil mandatarja za sestavo nove vlade, bo moral v 15 dneh predlagati imenovanje ministrov. Šteje se, da je vlada nastopila funkcijo, če je imenovanih več kot dve tretjini ministrov, pri čemer se ne vštevajo ministri brez listnice. Če pa DZ tudi v treh mesecih po nastopu funkcije vlade ne imenuje še neimenovanih ministrov, DZ ugotovi, da je funkcija predsedniku vlade in ministrom prenehala.
Vir: Lokalec.si
