Društvo za zaščito živali Maribor je na družabnih omrežjih zapisalo: “Odzvali smo se klicu na pomoč. To je bil eden tistih klicev v obupu. Gospa se mora izseliti iz hiše, kjer je v podnajemu, ker se hiša prodaja in ljudje že hodijo na oglede. To je sicer bolj razpadlina, ne hiša primerna za bivanje. Ampak ona tam živi s svojima mucama in je srečna.”
Njihov zapis objavljamo v celoti:
Ustvarila si je svoje sila skromno življenje. In za muce. Njim je prilagojeno vse. Gospa je huda srčna bolnica, dializna bolnica in ima še vrsto drugih težjih diagnoz. Je v precej slabem stanju.
Živi iz danes na jutri. In živi za muce. Že celo svoje življenje. Še posebej navezana pa je na svoji muci. Gospo sicer poznamo izpred vrsto let. Zato smo ob vsem slišanem vedeli, da mora biti nekaj hudega, da ona omenja evtanazijo. Ali sta muci že v izredno slabem stanju ali pa je gospa v tako hudi življenjski stiski.
Glede strehe nad glavo pove, da je dosegla vseh 240 točk za upravičenost( glede na komplet njeno stanje) do dodeljenega stanovanja, ga “ni dobila”. Na to se kaj dosti sicer ne spoznamo. Tako lahko samo postane na cesti, brezdomka. Sama in bolana. Živi od socialne podpore in pomoči ter pomoči strokovnih delavcev.
A tukaj je pomagal en gospod in ji uredil, da lahko gre v najemniško stanovanje v MB. Tam pa muc ne sme imeti. Odkrito tudi zato, ker so ji rekli, da lahko vsak čas umre in potem ne bo nikogar, ki bo poskrbel zanju. Kaj bo potem z mucama. Ona se tega zaveda in o tem normalno spregovori. Tega jo je najbolj strah.
Zdaj živi z mucama na deželi. Želela si je, da bi muci nekako ostali tam in bi ju novi ljudje hranili in skrbeli zanju. A so rekli prodajalci hiše, da mački morata proč. Ker je v okolici bil muc z levkozo in mačjim aidsem (FIV/ FeLV) je gospa bila prepričana, da njeni muci tudi imata. Čeprav sta sterilizirani naj bi videla, da je pred časom tisti muc ugriznil njeni muci. V okolici se pa tudi govori, da sta njeni mački bolani (FIV/FeLV) in padle so grožnje in pogoj, da ju od tam odstrani, ker imajo neki tudi svoje muce.
V vsej stiski in obupu je želela, da pridemo tja, jih peljemo na veterino in če imata levkozo ali mačji aids bi ju uspavali. Da se ji tudi zdi, da sta v slabem stanju in da sta shujšali. Nima pa prevoza, preslabotna je za hoditi naokol, nima nič…In to vse, kar dobi, porabi le za muci. Prišli smo h gospe, da vidimo kaj se dogaja. To slišati od nje, je bilo precej nenavadno.
Muci sta že na “oko” bili videti popolnoma zdravi in lepo rejeni. A vseeno smo rekli, da bo prvi korak ta, da peljemo muci na test (DIV/FeLV), da vidimo kakšno sploh imamo stanje in posledične možnosti. In potem rešujemo situacijo dalje. Seveda vse, kar je veterinarskega treba plačamo mi. Tudi, če bi lepi muci bili pozitivni bi jima vsekakor iskali pomoč v obliki življenja.
Obisk pri veterinarju, s cmokom v grlu, dokler ne pride prvi rezultat: NEGATIVNO. Par minutk, tudi drugič: NEGATIVNO! Ena muca ima 5kg, druga 5,2kg. Sta zdravi, zelo lepi, čisti in vse BP z njima. Z mucama smo se odpravili nazaj domov. Kaj bi gospe bilo najlažje in najbolje za muce, da nam pove. Prisluhnili smo. Naredili smo plan.
Obstajala je prijazna, dobra gospa, ki je že skrbela za muci v času večmesečne lastničine odsotnosti. Muce jo že poznajo. In tudi poznajo okolje, saj živi dokaj v bližini. In če muce nimajo FIV/FeLV je stvar veliko ugodnejša. In zdaj imamo dokaz, da sta muci negativni.
Poklicali smo dobro osebo. Sestali smo se vsi skupaj, se pogovorili,…
Dogovor je sklenjen:
Ko bo naša gospa šla iz hiše, bosta muci šli h dobri gospe in bo zanju skrbela za zmeraj.
Mi pa bomo prevzeli stroške ampul proti zajedavcem in bomo jih občasno posladkali s paketi hrane, čeprav so rekli, da bodo vse sami poskrbeli za hrano, da ni treba pomoči.
Naša gospa se je kar nasmejala….kar zažarela je. Drugače je njen izraz drugačen…. Kamen se ji je odvalil od srca. K sreči še obstajajo dobre duše.
Verjetno bi “našo gospo” bolj osrečilo le, če bi sama z mucama lahko ostala pri tej hiši, ki sicer ni vredna dostojnega življenja. A tam je srečna. Vsaj do kraja tega njenega prekratkega življenja, da bi lahko bila tam. To pa je še vse, kar ji je v tem življenju ostalo.
Z našo pomočjo smo pomagali najbolje, kar se je v dani situaciji lahko pomagalo, za muci. In, tako, kot si je zaželela gospa.
Če bi lahko zaželeli vsi skupaj in imeli čarobno paličico, pa bi želja bila, da to hišo kupi nekdo čudežen, ki bi ji rekel, da lahko tukaj odživi svoje življenje. Za muci bo tudi kasneje poskrbljeno, kot si ona želi.
Če lahko namenite kakšen evro za plačilo veterinarskega računa (prejmemo ga v prihodnjih dneh) bomo veseli, da lahko pomagamo živalim in vse večkrat tudi njihovim ljudem še naprej.
Donacija 5eur preko SMS sporočila
Pošljite SMS z besedo HVALA5 na 1919
👉 Poljubna donacija TRR:
Društvo za zaščito živali Maribor, Avtomobilska 25, 2000MB
TRR: SI56 0417 3000 0739 916 (NKBM)
Namen: gospa, Pija in Muca.
.
