Za programe socialne zaščite je bilo leta 2020 namenjenih 11,7 milijarde evrov. To je 9,2 odstotka več kot leta 2019. Največ je bilo namenjenega za področji, ki se nanašata na starost ter na bolezen in zdravstveno varstvo. Slovenija je za socialno zaščito namenila četrtino bruto domačega proizvoda (BDP) ali za 2,8 odstotne točke več kot leto prej.
Po velikosti deležev dodeljenih sredstev so področja v okviru socialne zaščite, za katera se skupno nameni glavni delež BDP oz. približno 21 odstotkov, ostala razporejena enako kot leta 2019, vrednosti posameznih deležev pa so bile deloma drugačne, navaja državni statistični urad.
Za področje starost je bilo namenjenega 9,9 odstotka BDP ali za 0,9 odstotne točke več kot leto prej, za področje bolezen in zdravstveno varstvo 8,1 odstotka BDP ali za 0,7 odstotne točke več, za področje družina in otroci 1,9 odstotka BDP ali za 0,1 odstotne točke več ter za področje brezposelnost 1,4 odstotka ali za 0,9 odstotne točke več.
Največji del celotnih sredstev za socialno zaščito je bil namenjen področju starost oz. starostnikom, in sicer 40,2 odstotka oz. 4,6 milijarde evrov vseh izdatkov za socialne prejemke. Druga najvišja postavka so bili tako kot v letu prej izdatki za področje bolezen in zdravstveno varstvo, ki so znašali 3,8 milijarde evrov ali tretjino.
Sledili so izdatki za področje družina in otroci, ki jih je bilo za 907 milijonov evrov, ter izdatki za področji brezposelnost in smrt hranitelja družine. Preostali delež je bil namenjenih še področjem invalidnost, druge oblike socialne izključenosti in nastanitev, kjer je vključeno subvencioniranje najemnin.
Izdatki so se povečali za večino področij, najizraziteje za področje brezposelnost, saj jih je bilo skoraj trikrat več. K temu so prispevali interventni ukrepi ob epidemiji covida-19, povezani denimo s povračili nadomestil plač za čas čakanja na delo.
Za področje nastanitev so bili višji za 8,3 odstotka, za področje, ki je povezano s starostjo, za 6,9 odstotka, za področje, ki zajema bolezen in zdravstveno varstvo, za 6,2 odstotka, za področje družina in otroci pa za 3,1 odstotka.
Viri za financiranje programov socialne zaščite, ki so zlasti socialni prispevki in prispevki države, so skupno znašali 11,4 milijarde evrov. Socialni prispevki so znašali 60,8 odstotka ali 6,9 milijarde evrov, od tega prispevki zavarovancev 39 odstotkov oz. 4,4 milijarde evrov in prispevki delodajalcev 21,8 odstotka oz. 2,48 milijarde evrov. Vrednost deležev zavarovancev in delodajalcev se je v primerjavi z letom 2019 zaradi večjih prispevkov države zmanjšala.
Prispevki države so znašali 39 odstotkov ali 4,4 milijarde evrov. Višji so bili predvsem zaradi interventnih ukrepov ob epidemiji covida-19. S tem so se prispevki države nominalno povečali za 57,5 odstotka.
Prejemnikov pokojnin je bilo leta 2020 dobrih 664.400 ali 2,4 odstotka več kot leto prej, pri čemer je bilo starostnih upokojencev dobrih 558.200, kar je 3,4 odstotka več, prejemnikov pokojnin zaradi smrti hranitelja družine pa dobrih 151.700, kar je 0,5 odstotka več. Prejemnikov invalidskih pokojnin je bilo dobrih 23.700, kar pa je 0,5 odstotka manj.
Vir: Lokalec.si
