Začelo se je pred 100 leti, ko so svet turbulentno premetavale revolucionarne ideje med obema vojnama. Svet, ki je bil »na robu« ekonomskih in socialnih problemov (tistega časa, ampak ali je danes res bistveno drugače?). Takrat je iz želje po ustvarjanju boljšega sveta nastala waldorfska pedagogika.
Takšna, ki na prvo mesto postavlja človeka, otroka ali učenca. Takšna, ki od takrat do danes skuša opogumiti generacije, da se lahko izobražujejo v skladu s tremi osnovnimi vrednotami francoske revolucije: svoboda v življenju misli in kulture, enakost v družbi in bratstvo na gospodarskem področju, brez dajanja prednosti lastnim interesom posameznika. Filozofu Rudolfu Steinerju je uspelo, da so septembra 1919 v Stuttgartu odprli prvo waldorfsko šolo na svetu. Šolo, ki je (bila) osvobojena političnih, verskih, ekonomskih in socialnih omejitev. Šolo za vsakogar. Šolo, kjer učenci usvojijo vsa znanja in veščine, ki jih določa državni učni načrt, ampak na drugačen način.
»Waldorfska pedagogika predstavlja pomembno obogatitev slovenskega šolskega in predšolskega sistema. Prav tako je waldorfski vrtec Studenček pomembna obogatitev za Maribor. Pojav waldorfske pedagogike v slovenskem prostoru je vezan na demokratizacijo družbe in pravico staršev, da svojemu otroku omogočijo vzgojo, ki je v skladu z njihovimi religioznimi, moralnimi in filozofskimi prepričanji – starši imajo pravico, da otroka vpišejo v zasebni vrtec ali šolo. Zelo pomembno je, da starši, ki se odločijo za waldorfski vrtec ali šolo, ta načela dobro poznajo in se z njimi identificirajo. Waldorfska pedagogika ostaja alternativa doktrini, ki je uveljavljena v javnih vrtcih in šolah. Ob številnih pedagoško didaktičnih pristopih waldorfske pedagogike, ki se od splošno uveljavljenih v javnem sistemu zelo razlikujejo, ostaja njena prednost spoštljiv odnos do otroka, individualiziran pristop, vključenost staršev, toda nobene ovire ni, da te odlike ne bi bile prisotne tudi v javnih vrtcih in šolah,« je zapisal predstojnik Oddelka za pedagogiko, FF Univerze v Mariboru, Edvard Protner.
Danes šole in vrtci, ki temeljijo na waldorfski pedagogiki, delujejo na vseh kontinentih in v vseh kulturah. V Mariboru so od leta 1993. Kot prva v tem mestu je svojo (klasično) izobrazbo z metodami waldorfske pedagogike nadgradila Viktorija Kovačič, direktorica Inštituta Sofijin izvir Maribor, pod okrilje katerega sodi zasebni waldorfski vrtec Studenček.
Otrokom daj(e)mo zgled
Waldorfski vrtec v Mariboru opogumlja generacije že več kot 25 let. »Prvi koraki so bili podobni kot pri otroku: nerodni in z veliko padci. Vendar z neverjetno energijo, ki jo zmorejo le otroci ali pa morda idealisti,« pravi Viktorija Kovačič. Za waldorfsko pedagogiko se je odločila zaradi razočaranja nad izkušnjami, ki jih je doživela v javnem vrtcu. Ob ugotovitvah (ki veljajo skorajda za katero koli branžo), da se večina znanja, pridobljenega na fakulteti v praksi ne upošteva dovolj dosledno, jo je zmotilo tudi vzdušje v ustanovi. »Kjer sem delala, je bilo napeto in nelagodno, slabi medsebojni odnosi, veliko obrekovanja, nespoštovanje sodelavcev, staršev in otrok. Žal sem bila priča tudi zelo nestrokovnim obravnavam otroka, ki je imel težave in takrat mi je čisto prekipelo,« razlaga Kovačičeva, a ta odločitev je bila šele začetek.
Podrobnosti o delu in razmišljanju Viktorije Kovačič ter začetkih in delovanju waldorfskega vrtca v Mariboru lahko preberete v intervjuju z Viktorijo Kovačič.
