Mladi so zaradi prehajanja v odraslost v negotovosti glede prihodnosti, zaradi epidemije covida-19 pa se je pridružila še skrb za zdravje njihovih najbližjih. Mladim v stiski je zato treba omogočiti vključevanje v preventivne programe ter pravočasno in ustrezno pomoč, so pred svetovnim dnevom duševnega zdravja zapisali v Mladinskem svetu Slovenije.
V številnih pogledih lahko ključno vlogo odigrajo mladinske oz. nevladne organizacije. Eno od področij, ki ga lahko naslovijo, je boj proti stigmatizaciji in napačnim predstavam o duševnih težavah in motnjah. Te so namreč med pomembnimi razlogi, da mladi ne iščejo pomoči oziroma jo začnejo iskati takrat, ko so posledice že občutne in je za preventivo prepozno, so v mladinskem svetu zapisali pred svetovnim dnevom duševnega zdravja, 10. oktobrom.
O tem so spregovorili tudi v četrtek na posvetu za predstavnike mladinskih organizacij in drugih institucij, ki se ukvarjajo s področjem duševnega zdravja mladih. Kot ključni problem so navedli slabo dostopnost strokovne pomoči za mlade, predolge čakalne dobe in preobremenjene centre za duševno zdravje.
V srednjih šolah je premalo vsebin s področja duševnega zdravja, prav tako pa bi se morali na tem področju izobraževati pedagoški delavci, so menili na posvetu. Poleg tega so izpostavili odsotnost sistemske skrbi za duševno zdravje študentov, prav tako pa podporo na tem področju po njihovem mnenju potrebujejo predavatelji.
Nadalje ugotavljajo veliko potrebo po širitvi preventivnih programov, ki mladim pomagajo graditi pozitivno samopodobo in dobre medsebojne odnose, na njih pa se tudi naučijo soočanja s stresom in stiskami ter dobijo informacije o tem, kje iskati pomoč.
Poseben izziv je duševno zdravje mladih v delovnem okolju, saj so večinoma zaposleni za določen čas in zato pogosto menjajo službe. V njih so vedno znova pod pritiskom, da se morajo dokazovati, hkrati pa nenehno iščejo naslednjo službo, kar pogosto prispeva k izgorevanju, so povzeli v Mladinskem svetu Slovenije.
Vir: Lokalec.si
