V lanskem šolskem letu se je izobraževalo na domu 75 odstotkov več otrok kot leto pred tem. Predsednica Zveze aktivov svetov staršev Lara Romih razlog za poskok vidi v tem, da so se nekateri starši, nenaklonjeni cepljenju in testiranju otrok, raje odločili za šolanje na domu. Povečanje pričakujejo tudi letos, podatki bodo znani po 10. septembru.
V šolskem letu 2020/2021 se je na domu izobraževalo 687 otrok, največ iz prvega in drugega razreda osnovne šole.
Med njimi je bilo največ prvošolcev, in sicer 126, leto pred tem, v šolskem letu 2019/2020 pa 72. Sledili so jim otroci drugega razreda, na domu se je tako šolalo 106 drugošolcev, leto pred tem pa 61 drugošolcev. Podatki za to šolsko leto bodo znani po 10. septembru, saj se starši za šolanje na domu lahko odločijo do 31. avgusta.
V Zvezi aktivov svetov staršev takšen poskok števila otrok, ki se izobražujejo na domu, pripisujejo predvsem temu, da je lansko šolsko leto potekalo ob epidemioloških ukrepih za zajezitev širjenja novega koronavirusa. Nekateri starši, ki niso naklonjeni cepljenju in testiranju otrok, so se tako raje odločili za šolanje na domu, je za STA pojasnila predsednica Zveze aktivov sveta staršev Lara Romih.
Kot je še dejala, so v zvezi tudi zaznali, da potekajo iniciative, v katerih se združujejo starši, ki si želijo otroke poučevati na domu. Ker morajo starši do začetka šolskega leta sporočiti, ali se bo njihov otrok izobraževal na domu, pa so po besedah Romihove dan pred začetkom šolskega leta na družbenih omrežjih opazili tudi, da so starši še dodatno iskali informacije o tem, kakšni so pogoji za šolanje otroka na domu.
Podatkov o tem, koliko staršev se je odločilo za izobraževanje otrok na domu v šolskem letu 2021/2022, tudi na zvezi še nimajo, saj je to odločitev, ki jo vsak starš sprejme samostojno. Zaradi trenutnega epidemiološkega stanja pa predvidevajo, da se bo število otrok, ki se bodo šolali na domu, še povečalo.
Zakonodaja sicer šolanje na domu omogoča od leta 1996, v praksi pa so se prvi primeri začeli pojavljati leta 2004, pojasnjujejo na ministrstvu za znanost, izobraževanje in šport. Osnovna šola tako po veljavni zakonodaji ne more učencu zavrniti pravice do izobraževanja na domu, jo pa lahko omejuje v primeru, da je učenec ob koncu šolskega leta pri preverjanju znanja neuspešen.
Pogoje za izobraževanje na domu določa zakon o osnovni šoli, pri čemer gre za pravico staršev, ki morajo šolo o nameravanem izobraževanju na domu pisno obvestiti najkasneje do začetka šolskega leta.
Zakon ne zahteva, da bi morali starši utemeljiti razloge, na podlagi katerih uveljavljajo to pravico, morajo pa šolo o tej obliki izobraževanja obvestiti za vsako šolsko leto posebej, so za STA pojasnili na resornem ministrstvu.
Učenec mora z izobraževanjem na domu pridobiti vsaj enakovreden izobrazbeni standard, kot ga zagotavlja program javne šole. Doseženi standard znanja se ugotovi na podlagi preverjanja znanja, ki ga mora učenec, ki se izobražuje na domu, opraviti ob koncu šolskega leta.
Preverjanje znanja poteka od zaključka prvomajskih počitnic do konca drugega ocenjevalnega obdobja ter deset delovnih dni pred začetkom novega šolskega leta. Znanje učencev, ki se izobražujejo na domu, oceni tričlanska izpitna komisija, ki jo imenuje ravnatelj osnovne šole, na katero je otrok vpisan.
Od prvega do tretjega razreda komisija tako preverja znanje iz slovenščine in matematike
Na narodno mešanih območjih se v šolah z italijanskim učnim jezikom preverja znanje iz italijanščine in matematike, v dvojezičnih šolah pa iz slovenščine ali madžarščine in matematike. Od četrtega do šestega razreda se preverja znanje iz slovenščine oziroma italijanščine ali madžarščine, matematike in prvega tujega jezika. V zadnjem triletju osnovne šole pa komisija preverja znanje iz slovenščine, matematike, prvega tujega jezika, zgodovine, domovinske in državljanske kulture in etike, športa, vsaj enega naravoslovnega in enega družboslovnega predmeta ter vsaj enega predmeta s področja umetnosti.
vir: lokalec.si
