Na Nadškofijski karitas Maribor ugotavljajo, da je letos k njim prispelo med pet in deset odstotkov novih prosilcev za pomoč. Kot je na novinarski konferenci povedal predsednik humanitarne organizacije Branko Maček, prošnje, ki prihajajo zadnje tedne, kažejo na strah ljudi, kako bodo ob vse večji draginji uspeli poravnati svoje obveznosti.
“Velikokrat so ljudje v stiski nemočni in niso zmožni slediti hitrim spremembam. Povedo, da niso sposobni urejati nekaterih stvari po elektronskih poteh,” je dejal Maček in poudaril, da vse bolj manjka osebni stik s človekom, saj na daljavo človek ne more biti sočuten.
Zelo kritičen je predvsem, da starejši, ki so svoje v življenju oddelali, ne dobijo niti tolikšne pokojnine, da bi lahko živeli normalno in dostojno.
Na mariborski Karitas so samo v sklopu programa njihove informacijsko-svetovalne pisarne letos obravnavali skoraj 3200 prošenj ljudi v stiski in doslej v program pomoči vključili 2313 oseb. Izdali so že skoraj 2450 prehranskih in higienskih paketov ter okoli 830 paketov z oblačili.
Finančno pomoč pri plačilu položnic so zagotovili 416 ljudem, mreži župnijske Karitas pa razdelili tri dobave hrane iz operativnega programa EU za materialno pomoč najbolj ogroženim. To je skupaj predstavljalo 445 ton pomoči, s katero so pomagali več kot 16.300 socialno najbolj ogroženim na njihovem območju.
V program donirane hrane je vključenih 29 trgovin, s katerimi so zbrali 386 ton hrane in s tem sestavili skoraj 8500 prehranskih paketov.
Maček ocenjuje, da samo ta program preko njihovih prostovoljcev dnevno omogoča preživetje okoli 250 ljudem. V programu ljudske kuhinje Betlehem so letos razdelili že 11.250 kosil in drugih toplih obrokov, v treh nastanitvenih enotah pa imajo trenutno 33 uporabnikov.
Ob vseh potrebah ljudi v Sloveniji se zadnje leto soočajo tudi s stiskami ukrajinskih beguncev. Po besedah Mačka pomagajo tudi njim, prav tako jim omogočajo, da se lahko enkrat tedensko srečujejo v njihovih prostorih, kjer si izmenjujejo informacije.
Generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič je ob tem pojasnil, da ta skrbi za okoli 3000 ukrajinskih beguncev po vsej državi. Z njimi so v stiku, k njim prihajajo po materialno pomoč, skušajo jim pomagati tudi v prehodnem obdobju med trenutkom, ko dobijo začasno zaščito in ko dejansko prejmejo denarna sredstva.
“So pa ti begunci zelo aktivni in si želijo delati ter se skušajo na vse načine preživeti sami. Je pa za njih zelo težko, saj so verjeli, da bo vojne konec in se bodo vrnili, zdaj pa vse bolj ugotavljajo, da se nimajo kam vrniti, ker je vse uničeno,” je dodal.
Predstavnika Karitasa sta se odzvala tudi na občasne medijske zapise o tem, da humanitarna pomoč v obliki hrane tu in tam konča zavržena.
Maček je dejal, da težko hodijo za vsakim, ki prejme pomoč, Tomažič pa, da obe organizaciji, Karitas in Rdeči križ, pomagata skupaj okoli 150.000 osebam, zato se zagotovo zgodi tudi kaj takega.
Ob tem je poudaril, da je potrebno upoštevati tudi to, da je med uporabniki kar nekaj takih, ki imajo zelo velike težave v duševnem zdravju, so morda zasvojeni ali imajo druge težave. “Prav tako se zgodi, da nekdo umre, svojci pa ‘pospravijo’, kar je ostalo za njimi. A glede na veliko število prejemnikov so takšni primeri zelo redki,” je dodal.
Vir: lokalec.si
