Zavod PIP je v sodelovanju s Srednjo šolo Slovenska Bistrica organiziral razpravo na temo varne in odgovorne rabe interneta. V razpravo so se vključili tudi udeleženci in veliko je takšnih, ki so se že soočili s primeri poskusa zlorab in prevar na spletu. Predvsem so pogosta elektronska sporočila (poskusi prevar), ki nas obveščajo, da smo dedovali ali kako drugače pridobili večje vsote denarja.
Osrednje gostje razprave so bile Simona Lilek (kriminalistična inšpektorica Sektorja kriminalistične policije PU Maribor), Zala Bricelj (sodelavka nacionalne točke osveščanja otrok in najstnikov o varni rabi interneta Safe.si), dr. Sonja Merljak Zdovc (ustanoviteljica otroškega spletnega časopisa Časoris) in Tatjana Stanec (strokovna sodelavka Centra Šteker).
V uvodu je Zala Bricelj poudarila, da so mladi nadpovprečni uporabniki tehnologij. Meni, da so uporabniki tisti, ki soustvarjajo varno spletno okolje. »Internet ni toksičen, toksični so uporabniki,« je ponazorila Zala Bricelj. Sonja Merljak Zdovc je dodala, da mladi uporabniki nekaterih dejanj ne dojemajo kot nasilje, čeprav dejansko gre ravno za to. »Začeli smo normalizirati sovražni govor,« je še dodala Sonja Merljak Zdovc. Tatjana Stanec je izpostavila, da njihova organizacija nudi pomoč otrokom in staršem.
Težave zaznavajo predvsem pri mladostnikih, ki nimajo ustreznega podpornega okolja in imajo nizko samospoštovanje in samopodobo. »Obrnite se po strokovno pomoč, kadar ste žrtev nedovoljenih ravnanj na spletu. Niste krivi, če se vam to zgodi,« je udeležencem svetovala Tatjana Stanec.
Simona Lilek je navedla nekaj najbolj pogostih kaznivih dejanj na spletu, v katere so vpleteni mladostniki. V ospredju so posnetki spolne zlorabe otrok, prav tako tuji varnostni organi slovenske obveščajo, da do tovrstnih materialov dostopajo uporabniki iz Slovenije. Opozorila je, da je kaznivo posedovati fotografije nagih oseb.
Zala Bricelj je izpostavila, da je tudi ghostanje (pretrganje komunikacije) neke vrste nasilje, saj stalno izključevanje določene osebe lahko pri njej povzroči stisko. Sonja Merljak Zdovc je dodala, da lahko mediji naredijo veliko z objavami zgodb oziroma primerov nedovoljenih ravnanj na spletu.
V drugem delu razprave so osrednje gostje spregovorile o tem, ali bi odprava možnosti podajanja anonimnih komentarjev (anonimnosti na spletu) na spletu zmanjšala obseg sovraženega govora in drugih zlorab. Simona Lilek je dejala, da bi to lahko bilo koristno, saj s tem »predatorji« ne bi bili več anonimni. Zala Bricelj je dejala, da si danes tudi uporabniki z imenom in priimkom upajo napisati čisto vse. S tem se je strinjala tudi Sonja Merljak Zdovc, medtem ko je Tatjana Stanec dodala, da se osnovna komunikacija začne doma oziroma v družini ter da nas empatija in spoštovanje delata človeške.
V razpravo so se vključili tudi udeleženci in veliko je takšnih, ki so se že soočili s primeri poskusa zlorab in prevar na spletu. Predvsem so pogosta elektronska sporočila (poskusi prevar), ki nas obveščajo, da smo dedovali ali kako drugače pridobili večje vsote denarja.
Razprava je bila del serije dogodkov, ki so jih v Zavodu PIP poimenovali »Evropski pikniki« in jih izvajamo v okviru projekta Evropa na našem pragu.
