Osrednjeslovenska statistična regija je bila v zadnjih sedmih letih edina, ki je imela več delovnih mest kot delovno aktivnih prebivalcev. Število medobčinskih delovnih migrantov se je lani povečalo za dve desetinki odstotne točke.
Ključne statistike
Občina Trzin je imela v prejšnjem letu približno triinpolkrat toliko delovnih mest kot delovno aktivnih prebivalcev in je tako ostala na vrhu med izrazito delovnimi občinami;
19 izrazito delovnih občin, med te sta se lani uvrstili tudi občini Mengeš in Ljubno;
vsaka druga delovno aktivna oseba je bila medobčinski delovni migrant, njihovo število se povečuje (lani jih je bilo 5.600 več kot leto prej);
osrednjeslovenska statistična regija je edina, ki ima več delovnih mest kot delovno aktivnih prebivalcev;
7 % več tujcev dnevnih migrantov iz sosednjih držav kot leto prej, največ jih je bilo iz Hrvaške.
Občina Trzin med »izrazito delovnimi« občinami še vedno prva
Med t. i. izrazito delovne občine uvrščamo tiste, v katerih je število delovnih mest vsaj za 16 % višje od števila delovno aktivnih prebivalcev, kar pomeni, da imajo presežek delovnih mest. Ob koncu prejšnjega leta je bilo takih občin 19. V to skupino sta se uvrstili tudi občini Ljubno in Mengeš, slednja predvsem zaradi izrazitega povečanja števila delovno aktivnih oseb glede na delovno mesto.
Med temi občinami je še posebno izstopala občina Trzin, ki je imela približno triinpolkrat toliko delovnih mest kot delovno aktivnih oseb s prebivališčem v tej občini. Dnevno (ali v drugačnih časovnih presledkih) je prihajalo na delo v to občino okoli 5.600 oseb iz drugih občin, hkrati pa je iz te občine odhajalo na delo v druge občine približno 1.350 delovno aktivnih prebivalcev. Občina Trzin je sicer tretja najmanjša občina, vendar je z vidika presežka delovnih mest krepko pred drugimi. Približno dvakratni presežek delovnih mest glede na število delovno aktivnih oseb s prebivališčem v tej občini so imele še občine: Šempeter – Vrtojba, Nazarje, Ljubljana, Murska Sobota in Odranci.
T. i. izrazito bivalne občine pa so tiste, v katerih je delež delovnih mest pod 36 % glede na število delovno aktivnih prebivalcev, kar pomeni, da imajo primanjkljaj delovnih mest. Ob koncu prejšnjega leta je bilo takih občin 30, ena manj kot v letu pred tem. V to kategorijo so razvrščene predvsem manjše občine, pri katerih nobena nima več kot 3.000 delovno aktivnih prebivalcev, delovnih mest pa imajo manj kot 1.000.
Zaradi dela na daljavo so dejanske delovne migracije manj pogoste
Konec prejšnjega leta je približno 510.500 delovno aktivnih oseb odhajalo na delo v drugo občino, kar je bilo 55,4 % (5.600 medobčinskih delovnih migrantov več kot v letu pred tem). Med vsemi občinami je bilo samo 33 takšnih občin (ali 15,6%), ki so imele presežek delovnih mest glede na število delovno aktivnih prebivalcev.
Podatki iz raziskovanja Aktivno in neaktivno prebivalstvo pa kažejo, da so dejanske migracije nekoliko manj pogoste. V 4. četrtletju prejšnjega leta je 185.000 oseb izjavilo, da so v mesecu pred anketiranjem pogostokrat ali včasih opravljali delo od doma. V istem četrtletju 2019 je bilo takšnih oseb 167.000 (kar je za 18.000 manj).
Z delovnimi migracijami številčno najbolj obremenjena občina Ljubljana
Delovne migracije običajno potekajo v obeh smereh: »iz občine« (delovno aktivni prebivalci določene občine imajo delo zunaj nje) in »v občino« (v posamezno občino prihajajo na delo delovno aktivne osebe iz drugih občin). Kako močne (številne) so te migracije, je odvisno od naseljenosti, števila delovnih mest v posamezni občini in tudi od prometnih povezav.
Z delovnimi migracijami v obeh smereh je najbolj obremenjena občina Ljubljana, saj vanjo dnevno (ali v drugačnih časovnih presledkih) prihaja na delo skoraj 142.500 (skoraj 1.200 več kot leto prej) oseb iz drugih občin, hkrati pa iz nje odhaja na delo v druge občine okoli 25.200 (940 več) njenih delovno aktivnih prebivalcev. Oba tokova delovnih migracij sta tako za občino Ljubljana znašala okoli 167.600 delovno aktivnih oseb, pri čemer je bil migracijski tok v Ljubljano intenzivnejši. Po največjem številu oseb v obeh tokovih delovnih migracij so enako kot v letu pred tem sledile občine Maribor, Celje, Kranj in Domžale.
Osrednjeslovenska statistična regija ostaja edina s presežkom delovnih mest
Delovne migracije med posameznimi statističnimi regijami so manj številne kot delovne migracije med občinami, saj statistične regije pokrivajo večje teritorialno območje. Ob koncu prejšnjega leta je bilo medregijskih delovnih migrantov okoli 206.500 ali 22,4 % delovno aktivnega prebivalstva (3.800 medregijskih delovnih migrantov več kot v letu pred tem).
Osrednjeslovenska statistična regija je bila v zadnjih sedmih letih edina, ki je imela več delovnih mest kot delovno aktivnih prebivalcev. Lani je ta presežek znašal 33,0 %; to je bilo za tri desetinke odstotne točke več kot v letu pred tem. Presežek delovnih mest je bil nazadnje še v obalno-kraški statistični regiji, in sicer leta 2016. Po tem letu pa je indeks delovne migracije najintenzivneje upadel v primorsko-notranjski statistični regiji, in sicer se je v tem obdobju znižal za 5,7 odstotne točke.
vir: SURS
