Glede na rezultate raziskave, ki so jo naredili pri Sledilniku covid-19 in Mladih zdravnikih Slovenije, v Podravju premalo upoštevajo zaščitne ukrepe pri nošenju maske na obiskih in na delovnem mestu. Tudi Pomurci izstopajo pri manjšem upoštevanju ukrepov. Na Koroškem in v Savinjski regiji naj bi maske bolj nosili, a vseeno imajo tam veliko število potrjenih primerov. Najmanj naj bi maske nosili v primorski regiji, predvsem v obalno-kraški. V drugih regijah pa naj bi bili precej bolj dosledni pri nošenju mask.
Kako so prebivalci posameznih regij upoštevali priporočila na delovnem mestu?
Največ oseb je bilo na delovnih mestih v primorsko-notranjski regiji (70 %), zasavski (68 %) in v jugovzhodni Sloveniji (66 %), najmanj pa v osrednjeslovenski (53 %), posavski (54 %), gorenjski (55 %) in podravski (56 %) regiji. Pri pravilnem nošenju maske na delovnem mestu so se najslabše odrezali v posavski regiji, kjer jih je le 60 % ves čas ali skoraj ves čas nosilo masko, sledita ji podravska (68 %) in obalno-kraška (69 %). Najbolj skrbno so maske nosili v koroški in primorsko-notranjski regiji (81 %). Priporočene razdalje dveh metrov so se na delovnem mestu najredkeje držali Pomurci, kjer je to priporočilo (skoraj) ves čas upoštevala dobra polovica (51 %), sledijo jim Podravci (52 %). Najbolj so varno razdaljo upoštevali v obalno-kraški regiji (66 %), pa tudi v primorsko-notranjski (64 %) in osrednjeslovenski (63 %). V Pomurju je bilo slabše kot v drugih regijah poskrbljeno tudi za prezračevanje z rednim odpiranjem oken, saj jih je le 67 % to počelo (skoraj) ves čas. Najbolje so za prezračevanje poskrbeli v posavski regiji (78 %).
Podobno so se Pomurci najmanj izogibali tveganim stikom s sodelavci (43 %), takoj za njimi so Korošci (44 %). Precej pod povprečjem je tudi podravska regija (55 %). Na drugi strani pa se je ves čas ali skoraj ves čas tveganim stikom na delovnem mestu izogibalo 67 % respondentov iz goriške regije. Sledijo jim prebivalci zasavske (66 %) in osrednjeslovenske (65 %) regije.
Kako so prebivalci posameznih regij upoštevali priporočila na obiskih drugih gospodinjstev?
Največ oseb, ki so bile na vsaj enem obisku drugega gospodinjstva, je iz zasavske (58 %) in goriške (55 %) regije, najmanj pa iz pomurske (37 %).
Velik razpon med regijami se je pokazal pri pravilnem nošenju maske na obiskih. Najslabše so se tega priporočila držali v obalno-kraški regiji, kjer jih je na (skoraj) vseh obiskih masko nosilo le 15 %, sledijo pomurska (17 %), primorsko-notranjska (20 %) in podravska (25 %) regija. Najbolj so se pri nošenju mask potrudili Korošci (40 %) in prebivalci goriške regije (38 %), čeprav tudi v teh regijah manj kot polovica vprašanih.
- Pri vzdrževanju razdalje dveh metrov na obiskih so se najslabše izkazali v primorsko-notranjski regiji (29 %), sledijo ji obalno-kraška in pomurska (34 %) ter tudi podravska (36 %) regija. Na drugi strani se je razdalje dveh metrov v jugovzhodni Sloveniji držala več kot polovica vprašanih (52 %), skoraj polovica je vzdrževala razdaljo na obiskih tudi na Koroškem (49 %) in Goriškem (48 %), nad skupnim povprečjem so bili tudi Zasavci (46 %).
- Higieno rok so v veliki meri upoštevali v vseh regijah, saj je to priporočilo upoštevala večina vprašanih na (skoraj) vseh obiskih. Še najmanj jih je to skrbelo na Gorenjskem (81 %), potem v jugovzhodni in obalno-kraški regiji (82 %) ter v koroški in pomurski (83 %) regiji. Najbolje pa so se ga držali v Osrednjeslovenski in Savinjski (89 %) regiji, pa tudi v Podravski, Posavski in Zasavski (87 %).
- Največji razpon med regijami se je pokazal pri omejevanju trajanja obiskov na manj kot 15 minut. Tega priporočila so se najslabše držali v pomurski regiji, kjer jih je le 19 % omejilo trajanje vseh obiskov, ter v zasavski regiji (21 %). Najbolj so obiske omejevali v primorsko-notranjski regiji, kjer je bilo takih 46 % vprašanih, ter v jugovzhodni Sloveniji (43 %).
- Podobno je bilo pri obedovanju in pitju na obiskih. Najmanj se jih je temu početju na vseh obiskih izognilo v pomurski (24 %), obalno-kraški (31 %) in zasavski (35 %) regiji. Največji delež sodelujočih, ki je omejil hrano in pijačo na obiskih, je bil na Goriškem (50 %), v jugovzhodni Sloveniji (48 %) in na Koroškem (47 %).
Kako so prebivalci posameznih regij upoštevali priporočila pri druženju na zunanjih površinah?
Z vsaj enim drugim gospodinjstvom se je na zunanjih površinah družilo 60 % ali več prebivalcev posavske, goriške, jugovzhodne, obalno-kraške in koroške regije. Najmanj vprašanih se je na zunanjih površinah družilo v pomurski (48 %) in savinjski (52 %) regiji.
Zunanjih druženj brez nošenja maske in vzdrževanja razdalje dveh metrov je bilo največ v goriški in primorsko-Notranjski regiji (35 %), pa tudi na Gorenjskem (34 %). Najmanj vprašanih se je brez upoštevanja priporočil zunaj družilo v jugovzhodni Sloveniji in na Koroškem (22 %), pa tudi v pomurski regiji (23 %).
Kako so prebivalci posameznih regij upoštevali priporočila pri opravkih?
Pri nošenju mask ob opravkih ni bistvenih razlik med regijami. Tega priporočila so se držali skoraj vsi vprašani (97 %).
Upoštevanja razdalje dveh metrov so se najslabše držali na Goriškem, kjer je to priporočilo (skoraj) ves čas ob opravkih upoštevalo 70 % vprašanih. Najbolj dosledni so bili dosledni v zasavski regiji (86 %).
Pri razkuževanju rok ob vstopu in izstopu v prostore ob opravkih so se vse regije dobro odrezale, a najslabše Pomurci (82 %), najbolje pa Posavci (93 %), ki jim sledijo še prebivalci primorsko-notranjske in zasavske (92 %) ter koroške in goriške regije (91 %).
