V Sloveniji je večina potrošene hrane uvožena. Približno tretjina hrane je domačega izvora.
Opuščanje kmetovanja na območjih s težjimi pridelovalnimi razmerami in pozidava kakovostnih kmetijskih zemljišč namreč zmanjšujeta možnosti samooskrbe s hrano in obseg ekosistemskih storitev, ki jih opravljajo kmetijska zemljišča.
Stopnja samooskrbe v Sloveniji je v daljšem časovnem obdobju višja in stabilnejša pri večini živalskih proizvodov kot so mleko, jajca, goveje in perutninsko meso. Izjema sta prašičje meso in med, kjer se stopnja samooskrbe znižuje. Nasprotno je stopnja samooskrbe nižja pri večini rastlinskih proizvodov, kot so krompir, zelenjava in sadje. Dolgoročno se zvišuje le stopnja samooskrbe z žiti.
Slovenija spada med neto uvoznice hrane, saj z domačo proizvodnjo ne pokriva svojih potreb po številnih agroživilskih proizvodih. Vrednostno se uvoz hitreje povečuje kot izvoz. V zadnjem desetletju izvoz agroživilstva predstavlja približno 4 odstotke, uvoz pa 8 odstotkov skupnega izvoza oziroma uvoza Slovenije.
Kmetijstvo v Sloveniji prispeva približno 10 odstotkov toplogrednih plinov, izpusti se v zadnjih letih zmanjšujejo kar velja tudi za amonijak in nekatera druga onesnaževala zraka. Skupna poraba fitofarmacevtskih sredstev se je v zadnjem obdobju izrazito zmanjšala.
V Sloveniji je v daljšem časovnem obdobju izrazito neugoden trend obsega urbanizacije dobrih in najboljših kmetijskih zemljišč.
V prihodnjem programskem obdobju izvajanja skupne kmetijske politike bi morala biti bolj poudarjena naslednja področja: varovanje kmetijskih zemljišč in tal, ohranjanje biotske raznovrstnosti, predvsem v povezavi z ohranjanjem travniških habitatov, izpusti amonijaka ter blaženje podnebnih sprememb.
Ekološko kmetijstvo bo eden od ključnih mehanizmov za doseganje ciljev Evropskega zelenega dogovora in izhajajočih strategij, njegova krepitev pa bi med drugim lahko pomembno prispevala h krepitvi krajših dobavnih verig.
Za prehod v ekološko kmetovanje se v Sloveniji zaenkrat odločajo predvsem živinorejska gospodarstva. Ekološko kmetovanje obsega koli 11 odstotkov vseh kmetijskih zemljišč. Poleg travnikov in pašnikov, ki so leta 2020 obsegali okoli 80 odstotkov vseh kmetijskih zemljišč z ekološkim kmetovanjem, so njive v strukturi zemljišč z ekološkim kmetovanjem obsegale 13 odstotkov, sadovnjaki 4 odstotke ter v vinogradi en odstotek. Povečano povpraševanje po ekološko pridelani hrani in finančne spodbude precej prispevajo k povečanju deleža ekološkega kmetovanja v Sloveniji.
Na slovensko kmetijstvo lahko pozitivno vplivamo z vsakodnevnimi odločitvami in si s tem zagotovimo bolj zdravo hrano, čistejši zrak in vodo:
-kupujmo lokalno pridelano hrano, da skrajšamo dobavne verige in bodo izpusti toplogrednih plinov manjši,
-prednost dajmo ekološko pridelanim proizvodom, da ohranimo kakovostna zemljišča in ne obremenjujemo voda,
-kmetijskih zemljišč ne pozidajmo,
-oddih si privoščimo na turističnih kmetijah,
-prednost dajmo lesenim izdelkom.
