Predlog: Vzpostavitev ladijske povezave med desnim in levim bregom Drave

FOTO: DRAVA center

“Predlog Drava center je vzpostavitev ladijske povezave med desnim in levim bregom Drave je na odločanju o smotrnosti in izvedljivosti projekta s strani komisije MOM dobil pozitivno mnenje,” so zapisali na Drava center.

V celoti objavljamo predlog, zaveden na spletni strani mariborsodeluj.si.

Zakaj ta predlog? Katero temo, težavo oz. izziv projektni predlog naslavlja?

Ker je edina povezava med levim in desnim bregom reke Drave na zgornjem mariborskem (brestrniškem) jezeru možna samo preko najbližjega mostu (Maribor – Koroški most, Ruše – ruški most v obnovi) predlagam povezavo med turističnimi točkami čolnarn na levem (Sidro, Galeb) in desnem bregu (Drava Center, Teta Frida) z enostavnim plovilom – brodom. Takšna plovila so na Dravi že obstajala in so imela pomembno funkcijo. Zraven tega, da potovanje preko vode nudi možnost edinstvenega doživetja (ki je tudi zanimiv turističen produkt), naslavlja zeleno mobilnost, aktivacijo rekreacije na nov način in družinske izlete v domačem okolju.

Kaj konkretno predlagate? Kaj je bistvo vašega predloga? Kaj se bo zgodilo?

Projekt se bi izvajal na Dravi v Krajinskem parku Mariborsko jezero, med čolnarnama Drava Center in Sidro. Obe čolnarni že imata potrebno infrastrukturo za pristan, prav tako je v postopku sprejemanja določitev plovnih poti in ureditev prometa na tem delu Drave med elektrarnama Mariborski otok in Fala. Prav tako načrtovana povezava preko vode na tej točki obstaja v razvojnem planu projekta Drava Center, v načrtovanju Dravske kolesarske poti (RRA) in pri pripravi podlag za ureditev plovnosti na Dravi (RRA). Povezovalna točka med javnim prometom in ladjo je parkirišče na parceli KO 661 št. 165 v lasti MO Maribor, vodno telo je last državljanov RS parc št. 984/1.

Kaj bi se po izvedbi projekta spremenilo, izboljšalo?

1. Povezala se bosta levi in desni breg, tako dobimo migracijo domačinov in turistov preko reke, ki ni več zapreka ampak pot 2. Rekreativnemu pohodništvu in kolesarjenju, tudi jahanju damo novo dimenzijo, saj so poti krožne in s tem bolj zanimive 3. Ustvarimo možnost izletov za občane in turiste, saj poti iz mesta do Krajinskega parka Mariborsko jezero vodijo ob reki, skozi senčne gozdove in predvsem v Limbuškem gozdu po razpredenih rekreativnih poteh 4. Jezeru damo močnejšo doživljajsko noto in s tem ustvarjamo turistični produkt v naravi in ob vodi po vzoru nemških/avstrijskih/italijanskih jezer 5. Zmanjšamo prometno obremenitev samih destinacij in narave, saj jih razbremenimo z zelenim transportom (noge, kolo, konj) in javnim prometom.

Vse ideje najdete TUKAJ.

Oddaj komentar