Poslanci so s 55 glasovi za in 32 proti vnovič podprli predlog novele zakona o lekarniški dejavnosti. Ker je bil pred tem na predlog novele zakona izglasovan veto, so za ponovno potrditev potrebovali 46 glasov podpore.
Predlog novele je v parlamentarni postopek vložila poslanska skupina SMC, a so jo pozneje z dopolnili pomembno predrugačili. Novelo so nato poslanci s 47 glasovi za in 37 proti potrdili 20. oktobra in ponovno dovoljuje vertikalno povezovanje v lekarniški dejavnosti, če veletrgovca z zdravili ustanovi občina ali javna lekarna. S tem bi omogočili, da bosta veledrogerista LL Grosist in Farmadent ostala v lasti Lekarne Ljubljana oz. mariborske občine. Po doslej veljavnem zakonu bi namreč morali prekiniti lastniško povezavo do konca leta.
A je državni svet izglasoval odložilni veto, po mnenju predlagateljev veta bi ne glede na novelo še vedno ostala prepoved, da bi zasebne lekarne ustanavljale veledrogeriste in obratno. To pa vzpostavlja neenakopravnost deležnikov na trgu, s tem pa tudi krši ustavno določeno svobodno gospodarsko pobudo.
Poslanec SMC Dušan Verbič je opozoril, da nasprotniki novele vseskozi prepričujejo, da so v SMC pripravili lobistični zakon, medtem ko so pravi lobisti sami, ker želijo, da se v Sloveniji ohranita zgolj dva dobavitelja, eden v tuji lasti, drugi s skritimi lastniki. Vse aktivnosti nasprotnikov novele jih še bolj utrjujejo v prepričanju, da morata na slovenskem trgu dobave zdravil tudi po 31. decembru 2021 še naprej delovati mariborski Farmadent in ljubljanski Grosist.
V SDS po besedah Jožefa Lenarta menijo, da morata biti nosilec lekarniške dejavnosti kot tudi izvajalec dejavnosti popolnoma neodvisna pri opravljanju svojega dela, ker se lahko le tako zagotovi strokovnost, svetovanje in varovanje zdravja posameznika in celotne družbe. Zato je po njihovem mnenju veto državnega sveta upravičen. V ponovnem glasovanju sta sicer novelo podprla tudi poslanca SDS iz Maribora Dejan Kaloh in Franc Breznik.
Lidija Divjak Mirnik pa je dejala, da v LMŠ obžalujejo, da državni svetniki, med katerimi so tudi predstavniki lokalne oblasti, ne zasledujejo javnega interesa, ampak so se očitno odločili, da bodo zasledovali interes zasebnega kapitala.
Franc Trček (SD) se strinja s svarili glede prevlade kapitala, “ampak prevlada kapitala je poskus rušenja tega zakona”. Kot je opozoril, gre za dobre 1,4 milijarde evrov in seveda to so veliki “penezi in veliki interesi”.
Poslanec Levice Miha Kordiš je izrazil upanje, da je ta poseg v zakon o lekarniški dejavnosti, ki bo omogočil javni obstoj teh dveh veledrogeristov, prvi korak v smeri, da se začne veleprodaja z zdravili na ravni celotne države izvzemati iz rok teh in onih zasebnih korporacij.
Andrej Černigoj (NSi) je opozoril, da so razlikovanja med koncesionarji in javnimi zavodi v prid slednjih neutemeljena. Medtem pa se bo z novelo zakona vzpostavila neenakost med akterji na trgu z zdravili, saj bodo javne lekarne lahko vertikalno povezane z veledrogeristi, zasebne pa ne.
Maša Kociper (SAB) se strinja, da je treba področje lekarniške dejavnosti urediti sistemsko in celovito, a se je treba zdaj nujno odzvati in zaščititi javni interes pred zasebnim monopolom ali duopolom.
V DeSUS so se po besedah Ivana Hršaka v preteklosti že zavzemali za prekinitev vertikalnih povezav. Kot je dejal, zdravila niso povsem običajno tržno blago, zato je zaščita javnega interesa na tem področju nujna. Tako so proti noveli zakona.
Nepovezani poslanci so po besedah Branislava Rajića prepričani, da je za Slovenijo pomembno, da predvsem javne lekarne in bolnišnice niso v celoti odvisne samo od duopola družb, v zasebni in lasti tujih multinacionalk, ampak da imamo tudi domače dobavitelje v javni lasti.
V SNS pa po besedah Dušana Šiška niso naklonjeni vertikalnim povezavam v lekarništvu, saj v ospredje postavlja kapital in ne posameznika.
vir: lokalec.si
