Začetki Pokrajinskega muzeja Maribor segajo v leto 1903, ko je bilo v Mariboru ustanovljeno Zgodovinsko društvo za Slovensko Štajersko. Iz tega združenja izhaja še več drugih mariborskih kulturnih institucij, zato je muzej ob letošnji 120-letnici zagnal projekt Gremo mi na svoje, s katerim izpostavlja njihove zgodovinske vezi in sodelovanja.
Začetek projekta so naznanili z okroglo mizo v četrtek zvečer, na kateri so zbrali predstavnike danes samostojnih kulturnih institucij – Pokrajinskega muzeja Maribor, Pokrajinskega arhiva Maribor, Umetnostne galerije Maribor, Muzeja narodne osvoboditve Maribor, Univerzitetne knjižnice Maribor in Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor – ter Območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in Časopisa za zgodovino in narodopisje.
“23. maja bo minilo 120 let od ustanovitve dvojezičnega Zgodovinskega društva za Slovensko Štajersko, kar je pomemben trenutek v zgodovini našega mesta, saj je v naslednjih letih in desetletjih iz te organizacije izšla večina institucij, ki jih premoremo v tem mestu na področju kulture in znanosti,” je pojasnil vodja okrogle mize Franci Pivec.
Kot ključno osebnost je izpostavil zgodovinarja Franca Kovačiča (1867 – 1939). “Ustanovil je zgodovinsko društvo, ki je bilo zelo drugačno od preostalih društev v mestu tistega časa, v katerih so gojili predvsem družabnost ter nekaj kulture in dobrodelnosti. Očitno je, da je imel Kovačič v mislih intelektualno združenje, ki se bo posvečalo sistematičnemu znanstvenemu delu. Odtlej lahko govorimo o znanstvenem Mariboru, kar je velika prelomnica – konec provincialnega Maribora,” je poudaril.
Prizadevanja Zgodovinskega društva za Slovensko Štajersko za formalno ustanovitev arhiva so obrodila sadove leta 1933 in mariborski je postal prvi regionalni arhiv in prvi samostojni arhiv v Sloveniji. Februarja 1954 je šla na svoje Umetnostna galerija Maribor (UGM) in Maribor dobi prvo profesionalno ustanovo, ki se ukvarja z muzejsko – galerijsko dejavnostjo na področju moderne umetnosti.
Zavod za spomeniško varstvo Maribor je bil ustanovljen leta 1959, leta 1999 pa je Območna enota Maribor postala del Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Muzej narodne osvoboditve Maribor je postal samostojna ustanova leta 1958. Iz društvene knjižnice je leta 1975 nastala Univerzitetna knjižnica Maribor, ki danes sodi pod okrilje Univerze v Mariboru.
Kulturni center Sinagoga je odprl vrata aprila 2001 kot enota Pokrajinskega muzeja Maribor, deset let kasneje pa je postal samostojni javni zavod. Po besedah Marjetke Bedrač so najmanjši javni zavod v Sloveniji, na območju Mestne občine Maribor tudi najmlajši, zato pri svojem delu intenzivno sodelujejo z drugimi institucijami. “Glede na našo majhnost si niti ne moremo privoščiti, da se ne bi povezovali,” je dejala.
Pobudo za krepitev stikov med zavodi, s katerimi imajo skupne začetke, so pozdravili tudi predstavniki ostalih institucij, čeprav so različna sodelovanja tako na lokalni kot nacionalni in mednarodni ravni stalnica tudi njihovega dela. Načini financiranja posameznih zavodov so danes različni, nekateri so povsem odvisni od občine, drugi so financirani s strani države, vsi pa kot težavo omenjajo kadrovsko podhranjenost.
Iz teh zavodov so skozi zgodovino izšli številni posamezniki s pomembnimi dosežki na svojem področju. Direktorica Univerzitetne knjižnice Maribor Dunja Legat je med drugim omenila Janka Glazerja in pionirja avtomatizacije knjižničnih procesov Bruna Hartmana. Direktorica UGM Simona Vidmar Čelik pa je med drugim omenila njihovega prvega ravnatelja Branka Rudolfa, ki je avtor pesmice Huda mravljica, katere podoba je zdaj maskota pedagoškega programa UGM.
Po besedah Valentine Bevc Varl iz Pokrajinskega muzeja Maribor je vsaka generacija strokovnih delavcev imela drugačno delo, saj so se časi drastično spreminjali.
“Težko si predstavljamo, čemu vse so morali biti naši predhodniki kos. V enem od zapisov našega prvega direktorja Franja Baša lahko beremo, da je bil mariborski grad po drugi svetovni vojni brez vseh oken in vrat. Tako je bila njihova prva naloga zaščita muzejskega gradiva, ki so ga do takrat zbrali,” je povedala.
Projekt Gremo mi na svoje bo potekal celo leto, saj bo Pokrajinski muzej Maribor z vsakim javnim zavodom posebej pripravil dogodek, na katerem se bosta obe ustanovi dodatno predstavili in osvetlili svoje skupne točke delovanja in sodelovanja. Projekt bo na spletni strani omenjenega muzeja spremljala istoimenska virtualna razstava.
vir: sta
