Vladni predstavniki bodo v petek znova sedli za skupno mizo z vsemi reprezentativnimi sindikati javnega sektorja. Tokrat so na potezi sindikati, da se odzovejo na izhodišča za reformo plačnega sistema, ki jim jih je vladna stran predstavila pred desetimi dnevi. Že v sredo pa se pred vlado obeta protestni shod zaposlenih v zdravstveni negi.
Vsi se strinjajo, da bi obstoječi plačni sistem, vzpostavljen leta 2008, težko še označili za enotnega.
Ministrstvo za javno upravo v analizi, ki jo je predstavilo pred začetkom pogajanj o plačni reformi, med drugim ugotavlja, da se je s sklepanjem parcialnih dogovorov s posameznimi poklicnimi skupinami in vnašanjem plačnih določb v področno zakonodajo enotni sistem obšlo, posamezne skupine pa so pridobile bistveno več kot druge. Vedno več plačnih razredov je pod minimalno plačo, razmerje med najnižjo in najvišjo plačo pa se je z 1 proti 10,5 ob vzpostavitvi sistema spustilo na 1 proti 4,7.
Vlada predlaga, da bi oblikovali novo plačno lestvico s 67 plačnimi razredI
Prvi plačni razred bi bil določen v višini minimalne plače, kar pomeni, da nihče ne bi imel plače, nižje od minimalne. Razpon med plačnimi razredi, sedaj približno štiriodstoten, bi znašal tri odstotke. Razmerje med najnižjo in najvišjo plačo pa bi bilo 1 proti 7. Če je minimalna plača trenutno 1203 evre, bi torej najvišja osnovna plača znašala nekaj čez 8400 evrov bruto. Izhodišče ob prevedbi na novo plačno lestvico pa je, da nihče ne bo na slabšem, zagotavlja ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik.
Na centralnih pogajanjih predvidoma o skupnih temeljih sistema, ostalo v okviru plačnih stebrov
Javni sektor, kjer je skupno zaposlenih nekaj manj kot kot 190.000 ljudi, je zelo raznolik, opozarja ministrica. Zato vladni predlog predvideva, da bi plačna razmerja urejali znotraj plačnih stebrov, ki bi veljali za posamezne dejavnosti. Znotraj treh skupin (funkcionarji in direktorji, javni uslužbenci ter javni uslužbenci v javnih zavodih) bi oblikovali skupno šest stebrov.
V skupini za funkcionarje je predviden plačni steber za direktorje in funkcionarje, v skupini javnih uslužbencev stebra za državno upravo ter za pooblaščene uradne osebe, znotraj skupine javnih zavodov pa plačni stebri za zdravstvo in socialno varstvo, za raziskovalno dejavnost, izobraževanje in kulturo ter še steber za druge javne zavode.
Na centralnih pogajanjih, ki se jih udeležujejo vsi reprezentativni sindikati javnega sektorja, bi se dogovorili o skupnih temeljih novega plačnega sistema, ki bi veljali za vse v javnem sektorju. Ločeno po stebrih bi se urejale uvrstitve v plačne razrede, ustrezna razmerja znotraj plačnega stebra, specifike, pa tudi napredovanja in delovna uspešnost.
Sindikati s pomisleki, da se bodo obstoječe anomalije legalizirale znotraj plačnih stebrov
V sindikatih se strinjajo, da so spremembe nujne. Pozdravljajo namero vlade, da se odpravijo plače, nižje od minimalne. A hkrati opozarjajo, da je v vladnih izhodiščih še veliko nejasnosti, nekateri predlogi pa so zanje problematični in tudi nesprejemljivi. Med slednjimi je tudi predlog, da bi do dogovora o novih pravilih zamrznili napredovanja in izplačevanje delovne uspešnosti.
Prva ocena pogajalske skupine dela sindikatov, ki jo vodi Jakob Počivavšek, je, da predlagani stebri ne prinašajo nobene dodatne vrednosti in ne bodo naslovili nobene od težav obstoječega plačnega sistema, utegnejo pa močno otežiti pogajanja o njegovi prenovi. Počivavšek meni, da bi to, kar vlada predlaga, dejansko pomenilo, da bi se elementi plačnega sistema, ki danes povzročajo različno gibanje plač po posameznih dejavnostih, na nek način “legalizirali” v novem plačnem sistemu.
Tudi vodja druge pogajalske skupine, konfederacije sindikatov javnega sektorja, Branimir Štrukelj podobno ocenjuje, da se bo vse anomalije, ki jih vlada tudi sama uvodoma navaja, preprosto “zapakiralo v ločene škatle” in se bodo v novem sistemu imenovale posebnosti oz. specifičnosti. Urejale se bodo pač ločeno po stebrih, primerjava, ki je sedaj obstajala, pa se bo opustila.
Pomisleke imata med drugim tudi glede prevedbe delovnih mest v plačne razrede na novi plačni lestvici. Predvsem pa oba kot sporno izpostavljata, da se na centralnih pogajanjih sploh še niso uskladili, kaj bodo ključne rešitve plačnega sistema, tudi ne glede plačnih stebrov, pa je vlada že začela pogajanja po resorjih. V sredo je bil namreč že sestanek za zdravstveni steber.
Eno ključnih vprašanj za sindikate pa je, kako namerava vlada odpravljati plačna nesorazmerja. Kot ugotavljajo v pogajalski skupini, ki jo vodi Počivavšek, za zdaj ni jasno, kakšni bodo konkretni vsebinski predlogi za odpravo plačnih nesorazmerij in v kakšnem obsegu vlada omenjena nesorazmerja prepoznava in jih je tudi pripravljena odpravljati.
Je pa znano, da vladni predlog predvideva odpravljanje plačnih nesorazmerij v obdobju od 1. januarja 2024 do 30. junija 2026. A nekateri sindikati so že sporočili, da je zanje nesprejemljivo, da bi na odpravo nesorazmerij čakali tako dolgo.
Del sindikatov načrtovane aktivnosti zamrznil, po shodu gasilcev še shod medicinskih sester
V pogajalski skupini pod vodstvom Počivavška so se sicer po predstavitvi izhodišč odločili, da 24. februarja še ne izvedejo protestnega shoda. Prav tako so izvedbo stavke, sprva napovedane za 13. februar, začasno prestavili v sindikatu carinikov. Po drugi strani pa so svoje nezadovoljstvo, tako z ovrednotenjem njihovega dela, kot s predlaganimi izhodišči za reformo, ta teden na protestnem shodu izrazili poklicni gasilci, zahteve katerih je sicer ministrica ocenila kot neupravičene.
Sredi prihodnjega tedna bodo protestirali še zaposleni v zdravstveni negi. Nezadovoljni so z decembrskim dogovorom s sindikati zdravstva in socialnega varstva, ko so se dogovorili o dvigu plač nekaterim poklicem v zdravstvu in socialnem varstvu, za zdravstveno nego pa je vlada vztrajala, da so bili dviga plač deležni že z dogovorom novembra 2021. A v sindikatu delavcev v zdravstveni negi pojasnjujejo, da so takrat nekateri dobili le enega ali dva plačna razreda in zdaj zanje zahtevajo razliko do štirih plačnih razredov, kot je tudi predviden dvig za del zaposlenih v dogovoru oktobra lani.
Vladna stran se ob tem že pogaja z visokošolskim sindikatom ter sindikatom vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture, v katerih opozarjajo na zaostajanje plač zaposlenih v šolstvu, znanosti, raziskovalnih inštitutih, tudi v delu kulture. Gre za leto dni stare stavkovne zahteve in pričakujejo sklenitev stavkovnih sporazumov. Nazadnje so se z vladno stranjo sestali v petek, ko jim je ta predstavila predlog za odpravo plačnih nesorazmerij med šolstvom in zdravstvom. V ponedeljek naj bi dobili še pisni predlog, podrobnosti pa za zdaj niso znane. Kot pa poudarja Štrukelj, sicer glavni tajnik Sviza, teh zaostankov niso pripravljeni nositi v nov plačni sistem.
V javnem sektorju so se sicer v skladu po dogovoru iz oktobra lani plače dvignile za 4,5 odstotka, večini pa se bodo aprila še za približno štiri odstotke.
Zatem so bili doseženi še dogovori o zvišanju plač delu zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu, pomočnicam vzgojiteljic, mladim raziskovalcem in asistentom v visokem šolstvu in raziskovalni dejavnosti. Val zahtev po višjih plačah in tudi napovedi zaostrovanja stavkovnih aktivnosti pa je spodbudila predvsem napoved predsednika vlade o dodatku v višini 600 evrov bruto k plačam sodnikov in tožilcev, a pravna podlaga za njegovo izplačilo zaenkrat ni bila sprejeta.
VIR: LOKALEC.SI
