V Vodnem stolpu v Mariboru je do 18. junija na ogled razstava najboljših fotografij Mednarodnega fotografskega natečaja Človek in reka Drava, s katero organizatorka natečaja, družba AquaSystems, opozarja tudi na pomen varovanja naših voda ter skrbi za reko Dravo.
V družbi AquaSystems, ki upravlja Centralno čistilno napravo Maribor, so z namenom, da bi počastili reko Dravo, ki je pomemben del vsakdanjega življenja prebivalcev na njenih bregovih, in opozorili na našo skupno odgovornost, da jo ohranimo čisto in zdravo za prihodnje generacije, organizirali Mednarodni fotografski natečaj Človek in reka Drava. Z njim so želeli tudi oživiti kulturno življenje in ustvarjanje v krajih ob Dravi, ki je v preteklem letu v veliki meri zamrlo.
Natečaj je trajal od 22. marca, svetovnega dneva voda, do 22. aprila, svetovnega dneva Zemlje, s čemer so želeli v družbi tudi na simbolni način izraziti svojo zavezanost ohranjanju naravnega okolja, ki je postavljeno visoko na lestvici njihovih prioritet. Sklepno dejanje fotografskega natečaja predstavlja zaključna razstava v Vodnem stolpu v Mariboru, na kateri je poleg desetih finalistov in obeh zmagovalcev na ogled še petdeset fotografij s častno omembo.
Izjemen mednarodni odziv in zahtevna naloga strokovne žirije
Natečaj je spodbujal fotografe, da razmislijo o odnosu, ki ga spletata človek in reka Drava. Da so odnosi med posameznikom in Dravo res edinstveni in lastni vsakemu, ki se z njo sreča, je potrdil tudi izjemen odziv. Na natečaj je prispelo kar 357 fotografij iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške, kar je strokovno natečajno žirijo postavilo pred zahteven izziv.
Predsednik žirije, mednarodno priznani fotograf Arne Hodalič, ki je v svoji dolgoletni karieri fotografa in fotoreporterja velikokrat sodeloval v žirijah za fotografske natečaje, tako slovenske kot tudi mednarodne, je ocenil, da je bil odziv na natečaj odličen, in to »ne samo po številu prispelih fotografij, pač pa tudi po visoki kakovosti oddanih del.« S to oceno se strinjajo tudi preostali člani žirije Branimir Ritonja, predsednik Fotokluba Maribor, Igor Debevc, predsednik Fotografske zveze Slovenije, Bojan Golčar, uveljavljen slovenski fotograf, in mag. Leon Lozar, direktor družbe AquaSystems.
Strokovna žirija je med vsemi prejetimi fotografijami najprej izbrala šestdeset najboljših, ki so se uvrstile v predizbor, nato pa še deset finalistk. A po besedah njenih članov je bila že to težka naloga, saj so fotografi zares domiselno dokumentirali reko Dravo, pri čemer so uporabili različne pristope in fotografske tehnike. Tako je bila reka ne le kompleksno predstavljena, temveč s fotografijami velikokrat tudi počaščena. Ravno zaradi visoke kakovosti prijavljenih del, so se člani žirije enoglasno odločili, da petdeset fotografij iz predizbora, ki jih niso izbrali v finalni izbor, izpostavijo s častno omembo.
Na natečaju sta slavili dve fotografiji
Nagrado strokovne žirije si je prislužila fotografija z naslovom Dva, avtorja Dušana Gajška. Avtor bo prejel finančno nagrado v višini 800 evrov, fotografija pa bo predstavljena na naslovnici junijske izdaje revije E-fotografija. »Fotografija v sebi nosi še precej več kot samo izjemno lepo in mistično svetlobo ter zanimiv kader. To je zagotovo tisti magični, težko dosegljivi »odločilni trenutek«, katerega mojster je bil eden največjih fotografov vseh časov – Henri Catrier-Bresson,« je odločitev strokovne žirije obrazložil njen predsednik. Na spletnem glasovanju pa je največ glasov zbrala fotografija Čolniček na Dravi 6, avtorice Katarine Vršič Riedl, in si tako prislužila nagrado javnosti. Nagrajena bo s 500 evri.] EMBARGO DO 18. 5. ob 19.30.
Na razstavi predstavljena najboljša dela
Ob odprtju razstave je mag. Leon Lozar, povedal, da je uspeh fotografskega natečaja presegel njihova pričakovanja. »Vseskozi smo verjeli, da je kulturno ustvarjanje ob Dravi izrednega pomena tudi za širjenje zavedanja o pomembnosti našega vodotoka, kar je sijajen odziv fotografov nedvomno potrdil. Izredno ponosni smo na celoten projekt, ki predstavlja pomemben prispevek tako na področju fotografije kot ohranjanja nepogrešljive drugačnosti naše reke, njenega okolja ter življenja v in ob njej,« je še izpostavil. V družbi si želijo, da bi nam bila Drava in njena izredna raznolikost, ki je ujeta na fotografijah, v navdih, da reko ohranjamo tudi za prihodnje generacije.
