Župani 16 občin Zgornjega Podravja, ki so del omrežja Mariborskega vodovoda, so na sestanku na temo celovite oskrbe s pitno vodo v severovzhodni Sloveniji dogovorili, da bodo v naslednjih letih poskrbeli za rezervni vodni vir na območju Selniške dobrave. S tem bo okoli 170.000 prebivalcev še naprej imelo zagotovljeno pitno vodo.
“Podnebne spremembe so tukaj, poleti smo že videli, da povsod niso imeli vode. Na našem območju sicer še vedno imamo dovolj vode, a so nekateri vodni viri že nekoliko slabši, zato je treba zagotoviti nove,” je dejal mariborski župan Saša Arsenovič in ob tem povedal, da gre za okoli 50 milijonov evrov vreden projekt, za katerega si želijo zagotoviti velik del evropskih kohezijskih sredstev.
Potem ko so pred časom že podpisali pismo o nameri, so se na tokratnem sestanku po Arsenovičevih besedah vsi strinjali, da bodo najtežji del projekta, torej povezovanje vseh občin, prevzeli na Regionalni razvojni agenciji (RRA) Podravje-Maribor, tako da bo narejena celovita idejna zasnova, nato pa se bodo gradnje lotili po fazah.
Po besedah direktorja Mariborskega vodovoda Mirana Juga so poletne suše zadnja leta precej pogoste, čeprav v regiji, ki vodo črpa iz Vrbanskega platoja, večjih težav s količino in kakovostjo vode, pa ravni padajo na manjših vodnjakih, kar je trend, ki ga zaznava vsa Evropa. Z omenjenim projektom bi se lotili gradnje infrastrukture za rezervni vodni vir na Selniški dobravi, ki naj bi zagotavljal dve tretjini zmogljivosti zdajšnjega največjega platoja. Slednji trenutno zagotavlja 65 odstotkov vse vode, ki jo spuščajo v sistem.
S tem bi, je še dodal Jug, zagotovili dolgoročno varno oskrbo in vse tisto, kar sodi zraven, torej vodovodne povezave do obstoječega omrežja, menjavo starih cevi, da bi tako zmanjšali izgube. Tudi on je dodal, da občine, ki bodo kot lastnice omrežja financer projekta, računajo na evropski denar, s katerim bi pokrili 85 odstotkov investicije.
Direktor RRA Podravje-Maribor Uroš Rozman je dodal, da bo to tudi zanje eden od bolj kompleksnih regijskih projektov, ki so se jih doslej lotili. Prva faza bo priprava dokumenta identifikacije projekta (DIP), ki ga morajo potrditi tudi vsi občinski sveti sodelujočih občin, nato pa se bodo lotili priprave idejne zasnove.
“Potem se bomo na podlagi ocenjene finančne vrednosti odločili, kateri del projekta bomo prijavili v prvi fazi, da lahko do leta 2030 izvedemo vsaj najzahtevnejši del, vreden med 15 in 20 milijoni evrov,” dodaja Rozman, ki je prepričan, da bodo pravočasno pripravljeni na to, da bodo prišli do evropskega denarja.
Sicer pa so na mariborski občini javnosti predstavili tudi hidravlično študijo javne kanalizacije, ki so jo za mestno občino pripravili v podjetju Ekologika. Kot je dejal podžupan Samo Peter Medved, je namreč kanalizacijski sistem v štajerski prestolnici že razmeroma star, hkrati je mešan, tako da vanj odvajajo tako meteorne kot odpadne in tudi predhodno prečiščene industrijske vode.
“Marsikdo še nima urejene kanalizacije, ki jo sicer trenutno uspešno dograjujemo, po drugi strani pa so velike težave s podnebnimi spremembami, zaradi katerih prihaja do obremenitev sistema ob zelo hudih kratkotrajnih nalivih,” je dejal podžupan in pojasnil, da so se zato odločili za izdelavo študije, s katero so ugotavljali celovito stanje, temu pa bo sledil akcijski načrt ukrepov.
vir: lokalec.si
