Mestni odbor NSi Maribor je opozoril na nujnost prenove občinskega prostorskega načrta Mestne občine Maribor.
“V Mestnem odboru NSi Maribor menimo, da je sprejem Občinskega prostorskega načrta (OPN) Mestne občine Maribor, ki ga sestavlja strateški del (načrtovanje razvoja prostora) in izvedbeni del (določanje pogojev za izvedbo) nujno potreben za razvoj Mestne občine Maribor. V enovit prostorski akt so integrirane vsebine, ki opredeljujejo razvoj našega mesta na vseh nivojih ter vsebine, ki se neposredno ukvarjajo z izvedbo predvidenih gradbenih projektov,” so zapisali na začetku.
Po 15 letih priprav in dela na projektu OPN
Ob tem pa še: “Zastavlja pa se nam vprašanje, ali Maribor po petnajstih letih priprav in dela na projektu izdelave OPN zasluži, da se bo mesto urejalo in razvijalo na podlagi zastarelega (za mesto najpomembnejšega) izvedbenega prostorskega akta?”
Zakonodaja je posodobljena
“OPN MOM je izdelan skladno z zahtevami aktualne veljavne zakonodaje iz tistega obdobja. Torej izdelan je skladno z določili Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) in Zakona o urejanju prostora (ZUreP), ki sta bila takrat merodajna. Veljal pa je tudi Zakon o graditvi objektov (ZGO), kot krovni gradbeni zakon,” so napisali in v nadaljevanju opozorili: “Nato se je zakonodaja posodobila – ZUreP-2 je nadomestil ZUreP, ZPNačrt je postal irelevanten. Prišel je Gradbeni zakon (GZ), ki je nadomestil ZGO. In znova se je zakonodaja posodobila – v veljavo sta stopila ZUreP-3 (nadomestil ZUreP-2) in GZ-1 (nadomestil GZ).”
Doseganje trajnostnega prostorskega razvoja
“Urejanje prostora je namreč kontinuiran proces, ki obsega prostorsko načrtovanje, postopek umeščanja, izvajanje ukrepov zemljiške politike, spremljanje stanja prostorskega razvoja, izvajanje posegov v prostor in zagotavljanje s tem povezanih informacijskih storitev,” menijo še v Mestnem odboru NSi Maribor. V odboru razlagajo: “Namen urejanja prostora je doseganje trajnostnega prostorskega razvoja s celovito obravnavo, usklajevanjem in upravljanjem njegovih družbenih, okoljskih in ekonomskih vidikov.”
Narejen po zakonodaji, ki ni več aktualna
“Čeprav je seveda vse skladno z veljavno zakonodajo, bo mesto dobilo krovni prostorski akt, narejen po zakonodaji, ki ni več aktualna. Mesto bo po dolgem čakanju dobilo prostorski akt, kjer sta v enem dokumentu združena strateški in izvedbi del. Čeprav aktualna zakonodaja – torej ZUreP-3 – določa drugače,”izpostavljajo v odboru in dodajajo: “Aktualna zakonodaja namreč med drugim že ločuje prostorske strateške in prostorske izvedbene akte. Tako je »Občinski prostorski plan (OPP)« samostojni dokument razvojnega načrtovanja in »Občinski prostorski načrt (OPN)« je samostojni prostorski izvedbeni akt. Tako se danes v enem aktu več ne združujeta načrtovanje prostorskega razvoja občine in izvedbeni pogoji. To sta po današnji zakonodaji dva samostojna občinska akta. Ne pa enovit prostorski akt, kot je bilo določeno nekoč.”
Menijo, da je treba OPN novelirati in uskladiti
“Menimo, da je kljub ustrezni zakonski podlagi, na podlagi katere se lahko zaključi z izdelavo in sprejetjem OPN potrebno le-tega v najkrajšem času novelirati in uskladiti, ne samo z aktualno zakonodajo temveč tudi z aktualnimi metodami, zahtevami in koncepti oblikovanja prostora,” pravijo v Mestnem odboru NSi Maribor in zaključujejo: “Po petnajstih letih čakanja na novi OPN bodo mesto in uporabniki dobili zastarel OPN, ki sicer ne bo v nasprotju z veljavno zakonodajo, bo pa v nasprotju z moderno zasnovo oblikovanja prostora.”
