Pandemija koronavirusa je prizadela ves svet in ob tem izpostavila ranljivost v gospodarstvih in zdravstvenih sistemih držav članic EU. Pod pritiskom pa se niso znašli samo zdravstveni sistemi in gospodarstvo, temveč tudi družba in način življenja.
EU je hitro odreagirala in kot odziv na to krizo že takoj po izbruhu pandemije pripravila načrt za odpravljanje posledic pandemije, ki je prvi korak k izgradnji zelene, digitalne in bolj odporne unije.
EU še zmeraj počne vse, kar je v njeni moči, da pomaga ljudem v stiski, tako znotraj kot zunaj svojih meja, ter podpira znanstvene raziskave in inovacije, da bi nas zaščitila pred virusom v prihodnosti.
Koraki za okrevanje in okrepitev EU
• Za odpravljanje posledic pandemije bo EU v proračunskem obdobju 2021-2027 namenila 750 milijard evrov, od tega 672,5 milijard za Mehanizem za okrevanje in odpornost (360 milijard evrov bo povratnih sredstev in 312 milijard nepovratnih).
• Ključno vlogo pri uravnoteženem in trajnostnem okrevanju bodo imele javne naložbe usmerjene na področja, kjer so problemi najbolj pereči.
• Vsaka država članica bo dobila sredstva glede na lastne potrebe, s poudarkom na digitalizaciji in zeleni transformaciji. V ta namen so članice že pripravile lastne načrte za okrevanje, saj jih je bilo potrebno oddati do 30. aprila 2021.
Od kod denar?
EU si bo del sredstev izposodila na finančnih trgih, pri čemer ji bo visoka bonitetna ocena koristila pri doseganju ugodnih pogojev, del denarja pa bo namenjen iz rednih proračunskih sredstev EU. Zaradi skrbi, da bi načrt za okrevanje lahko prihodnje generacije dodatno obremenil z dolgovi je Evropski parlament predlagal oblikovanje novih virov prihodkov, in sicer: davek na finančne transakcije, digitalni davek in davek na onesnaževalce.
Slovenija je v svojem Načrtu za okrevanje in odpornost (NOO) prepoznala osem glavnih področjih:
• trajnostni in zeleni prehod (711 mio EUR nepovratnih in 1498 mio EUR povratnih sredstev),
• podporno okolje za podjetja (nepovratnih 187 mio EUR, povratnih 849 mio EUR),
• digitalizacija (nepovratnih 344mio EUR, povratnih 205 mio EUR),
• izobraževanje (nepovratnih 325 mio EUR milijonov, povratnih 179 mio EUR),
• turizem in kultura (nepovratnih 140 mio EUR, povratnih 200 mio EUR),
• trg dela (29 mio EUR nepovratnih sredstev),
• zdravstveni sistem (202 mio EUR nepovratnih sredstev),
• socialno varstvo in dolgotrajna oskrba (99 mio EUR nepovratnih sredstev),
Izvajanje Načrta okrevanja in odpornosti
Evropska komisija je pozitivno oceno slovenskega načrta za okrevanje in odpornost sprejela ob začetku slovenskega polletnega predsedovanja Svetu EU, 1. julija. Konec julija so nato načrt potrdile še države članice EU.
Po načrtu bo Slovenija iz evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost prejela 2,5 milijarde evrov, od tega 1,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 705 milijonov evrov posojil. Namen teh sredstev sta krepitev okrevanja po koronavirusni krizi in spodbujanje naložb v zeleni in digitalni prehod v državah članicah.
Pred nekaj dnevi že tudi prva nakazila
Evropska komisija je 17. septembra Sloveniji izplačala prva evropska sredstva za okrevanje po pandemiji, in sicer 231 milijonov evrov. Ta znesek predstavlja 13 odstotkov vrednosti slovenskega načrta za okrevanje in odpornost.
Evropska družba prihodnosti bo tako bolj razvita, bolj inovativna, bolj trajnostna in bolj odporna.
Zapis je nastal v sklopu projekta Evropa na našem pragu, ki ga za namen informiranja državljanov izvajajo v Zavodu PIP Maribor. Projekt je sofinanciran s sredstvi Evropske unije.
