Na razpravi odbora za izobraževanja opozorila o posledicah predolgega zaprtja šol

Vir: Pixabay.com

Odbor za izobraževanje je na seji razpravljal o ravnanju šolske politike ob zapiranju šol. Med drugim je na predlog opozicije vlado pozval, naj pri sproščanju ukrepov med prvimi sprosti ukrepe na področju vzgoje in izobraževanja ter naj prioritetno zagotovi nemoteno izvajanje programov za otroke s posebnimi potrebami ter omogoči odprtje šol zanje.

Na predlog koalicije je odbor sprejel tudi sklep, s katerim je vlado pozval, naj se zavzema za zagotovitev čim hitrejše in čim bolj varne vrnitve vseh otrok in dijakov v vrtce in šole. Med pobudniki za razpravo, poslanci LMŠ, SD in Levice, je bilo v večurni razpravi sicer mogoče slišati kritične ocene, da za zapiranje in odpiranje šol ni potrebnih načrtov ter da se ukrepe izvaja stihijsko. Na drugi strani so predstavniki ministrstva izpostavljali, da gre za posebne razmere.

Levica opozarja na posledice predolgega zaprtja šol

Željko Cigler (Levica) je v imenu predlagateljev opozoril, da šole ostajajo zaprte vse od začetka novembra, pri tem pa tako za njihovo zaprtje kot odprtje ni bil predstavljen noben jasen načrt. Vlada bi morala po njegovem zasledovati cilj, da šole odpremo prednostno, še pred nenujnimi dejavnostmi. “Pri tem pa ne govorimo o tem, da jih je treba odpreti mimo pravil stroke,” je dejal. Ocenil je, da šole niso glavni vir okužb. Opozoril je, da je osnovnošolsko izobraževanje po ustavi obvezno, država pa je dolžna vzpostaviti možnosti, da državljani dobijo ustrezno izobrazbo. Posledice predolgega izobraževanja na daljavo bodo imeli po njegovih besedah predvsem učenci med 6. in 10. letom starosti, ki se ne morejo učiti sami in nimajo vse potrebne opreme. Večajo se tudi družbene razlike, najbolj negativno za tiste, ki so bili že do zdaj izpostavljeni revščini, je dejal.

Ministrica: Najprej se v šole vračajo učenci in gojenci šol in zavodov za otroke s posebnimi potrebami

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec je odgovorila, da je načrt prednostnega vračanja otrok in dijakov v šole znan že nekaj časa. Prihodnji teden se v skladu z odločbo ustavnega sodišča po njenih besedah vračajo učenci in gojenci šol in zavodov za otroke s posebnimi potrebami, nato učenci prvega triletja osnovne šole in nato postopoma vsi ostali. Bo pa temeljni pogoj za vračanje še naprej ta, da je vračanje varno. Trenutno je epidemiološka slika “s tega vidika zelo zahtevna”, je dejala.

Vir: Pexels

Štrukelj: Šole bi potrebovale dodaten denar za prilagoditve

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Marija Magajne je poudarila, da potekajo napori, da bi z vrnitvijo v šole začeli čim prej, je “pa v tem trenutku razvoj epidemije še vedno tak, da ne dopušča zelo velikih sprostitev ukrepov”. Kljub temu verjame, da je ob upoštevanju vseh ukrepov vračanje mogoče izpeljati v mesecu januarju. Glavni tajnik šolskega sindikata Sviz Branimir Štrukelj je opozoril, da bi šole potrebovale dodaten denar za prilagoditve, tako kadrovske kot tehnične.

Pečan: slaba komunikacija ministrstva s šolami

Predsednika združenja ravnateljic in ravnateljev Gregorja Pečana je zmotila slaba komunikacija ministrstva s šolami in njihovimi predstavniki. Včasih navodila o tem, kako bodo delali v ponedeljek, dobijo šele ob koncu tedna, pogosto o njih prej izvedo tudi iz medijev, je opozoril.

Orehovec: Večkrat se je treba odzivati hipno

Državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje Damir Orehovec je glede dodatnih sredstev povedal, da načrtujejo dodatna evropska sredstva, in sicer tako za dodatno opremo kot za odpravljanje posledic. Zanikal je navedbe, da šole niso pomembnejši vir okužb. Število okužb v šolah je bilo ob zadnji odločitvi za zaprtje šol v velikem porastu, je opozoril. Glede okrožnic pa je dejal: “Vsi se moramo zavedati, da smo v položaju, ki ni običajen. Če bi bil, bi bilo mogoče okrožnice poslati veliko prej. Večkrat se je treba odzivati tudi hipno.”

Divjak Mirnik: Ključna napaka vlade v epidemiji je komunikacija

V poslanski razpravi je Lidija Divjak Mirnik (LMŠ) ocenila, da je ključna napaka vlade v epidemiji komunikacija, ker da je arogantna, ker straši ljudi in jim žuga. “Predlagamo dostojanstveno in spoštljivo komunikacijo. S tem bi rešili marsikatero težavo,” je dejala. “Veljati bi moralo pravilo, da se šole zapira zadnje, odpira pa se jih prve,” je dejal Marko Koprivc (SD) in dodal, da pri nas ni tako. Maša Kociper (SAB) je ugotovila, da je prioriteta države, kdaj naj gredo otroci v šole, postavljena zelo nizka, “kar nas zelo skrbi”Iva Dimic (NSi) je poudarila, da ni vse tako slabo, kot se prikazuje. Odločevalci in šolniki so po njenih besedah od prvega vala epidemije naredili velik napredek. “Stanje je težko za vse, tako za nas kot za starše, učence in učitelje in vsi se trudijo po svojih močeh,” pa je dodala Mojca Škrinjar (SDS).

Vir: Lokalec.si

Oddaj komentar