V Sloveniji se lahko v naravi kuri le naravne nenevarne materiale kot so fizično obdelan les, suhi ostanki rastlin, veje in podobno, torej snovi, ki nastajajo v kmetijstvu in gozdarstvu. A ljudje ne kurijo zgolj zelenega odreza, temveč tudi odpadke in ostale zadeve, med njimi tudi nevarne, ki jih sicer nikakor ne smemo kuriti. Za takšne kršitve pa so predpisane visoke kazni.
Na Upravi RS za zaščito in reševanje nam pojasnijo, da ni dovoljeno kuriti lesenih proizvodov, ki so obdelani s kemičnimi sredstvi, barvo, laki, lepilom in podobnimi sredstvi: “Prav tako ni dovoljeno z ognjem uničevati snovi, ki spadajo po predpisih, ki urejajo odpadke, med odpadke, prav tako ne uničevati ali pri kurjenju uporabljati snovi, ki so vnetljive ali eksplozivne in nevarne, npr. barve, laki, naftni derivati ipd.”
Kdaj kuriti?
Čeprav kurjenje v naravnem okolju ni časovno omejeno, pa na Upravi RS za zaščito in varnost opozarjajo, da je potrebno s kurjenjem prenehati ob vetrovnem vremenu. V času razglasitve velike ali zelo velike požarne ogroženosti naravnega okolja je kurjenje v naravnem okolju prepovedano.
In kaj storiti, v kolikor opazite kršitve?
“Prekršek iz tega naslova se lahko naznani Inšpektoratu RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, za neupoštevanje prepovedi kurjenja ob razglašeni veliki ali zelo veliki požarni ogroženosti naravnega okolja pa tudi Policiji,” povedo.
Visoke globe vse do 6000 evrov
Pri tem je potrebno poudariti, da lastništvo zemljišča ne vpliva na razlike pri kurjenju, tako vas lahko doleti globa, ne glede na to ali kurite na javnem ali zasebnem zemljišču. Globe so različne, vse od 200 do 6000 evrov. Tako fizičnim osebam grozi globa med 200 in 600 evrov, pravne osebe, samostojne podjetnike, posameznike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, pa lahko doleti globa od 1000 do 6000 evrov.
Na Ministrstvu za okolje so nam povedali, da imajo posledice kurjenja posledice na kakovost traka: “Gre za večinoma nepopolno izgorevanje in tvorjenje ne le delcev in ostalih elementov, pač pa predvsem nevarnih, rakotvornih snovi, ki se sproščajo pri tem. Gre pa lahko za benzo(a)pirene, dioksine, furane in ostale težke kovine, ki so zdravju zelo škodljivi.”
Prepoved kurjenja odpadkov v naravnem in bivalnem okolju ureja v Sloveniji ureja več predpisov
Ukrepi in odgovornost za varovanje naravnega okolja pred požarom ureja Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju sprejeta na podlagi Zakona o obrambi in zaščiti. Kurjenje v naravi opredeljuje tudi Zakon o gozdovih, občine z odloki določajo prepovedi in omejitve kurjenja v naravnem in bivalnem okolju. Za nadzor so pristojni gozdarski ali kmetijski
ali požarni inšpektor ali policija.
Okoljska zakonodaja (Uredba o ravnanju z odpadki) določa, da morajo biti vsi odpadki, tudi
naravni, primerno obdelani, torej ali predelani ali odstranjeni v skladu z določili uredbe, kar
pomeni, da kurjenje odpadkov ni dovoljeno.
