Cena električne energije za leto 2023 je v začetku meseca na budimpeštanski borzi znašala 560 evrov na MWh, na Kitajskem in v ZDA pa je dosegala med 80 in 100 evrov na MWh. “Z daljšanjem obdobja tako visokih cen v Evropi raste uvozna odvisnost Evrope od Kitajske in ZDA,” je opozoril glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc.
Na budimpeštanski borzi je cena 9. septembra upadla na 560 evrov na megavatno uro (MWh), kar je 5,8-krat več, kot je znašala pred letom dni.
“To odraža nizko količino proizvedene električne energije v Evropi in visoko povpraševanje. Mednarodno konkurenčne dejavnosti s stroški energije pri 10 odstotkih prodaje v letu 2021 ne morejo kratkoročno dobičkonosno poslovati, kar se odraža v nižanju evropske proizvodnje aluminija, cinka, jekla in v papirnicah,” je v analizi Izpod peresa glavnega ekonomista Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) zapisal Ivanc.
Cene svetovnih energetskih surovin, nafte, zemeljskega plina in premoga, so se avgusta po manjšem julijskem padcu zopet okrepile. Ker je dolar v enem mesecu v primerjavi z evrom pridobil pol odstotka, so se cene v evrih okrepile še bolj. Evropske cene zemeljskega plina so se okrepile za 37 odstotkov, ameriške za 21 odstotkov; evropske so bile od ameriških višje za osemkrat.
Cene prehranskih surovin so se avgusta po doseženem vrhu v maju znižale za 1,6 odstotka, predvsem zaradi padca cen žitaric za 4,5 odstotka.
Pri tem so cene koruze upadle za desetino, cene piščančjega mesa za 6,4 odstotka in cene umetnih gnojil za 1,5 odstotka. Po visokih padcih cen med aprilom in junijem so se cene kovin in rudnin avgusta povečale za 3,7 odstotka. Izstopala je rast cen cinka in bakra.
Avgusta so energetski draginji ubežale le še dejavnosti z visoko produktivnostjo. Sektorski podatki o poslovanju v Evropi v avgustu kažejo, da se je tekoča aktivnost najbolj znižala v gozdarstvu in proizvodnji papirja, kemični industriji, avtomobilski verigi, proizvodnji kovin in rud, gradbenega materiala, gradbeništvu in inženiringu, poslovanju z nepremičninami, transportu in proizvodnji izdelkov za gospodinjstva. Rast so beležile le dejavnosti programska oprema in IT-storitve, finančne dejavnosti brez bank, tehnološka oprema, farmacija in zdravstvene storitve.
Zlata doba v evropskem gradbeništvu se končuje. Gradbeni indeks nabavnih menedžerjev v območju evra se je znižal tudi avgusta, krčenje je bilo v večjem obsegu. Četrti mesec zapored se je znižalo razpoloženje. “Sredstva iz načrtov za okrevanje in odpornost ne bodo mogla nadomestiti padcev, ki izvirajo tako iz rasti gradbenih stroškov kot iz manjšega povpraševanja po gradnji v poslovnem sektorju in sektorju stavbne gradnje,” je ocenil.
Cene proizvodnje gradbenega materiala se kljub padcu cen jekla, aluminija in bakra niso prav nič znižale.
Inštitut IfW iz Kiela, po napovedih katerega bo nemško gospodarsko prihodnje leto zašlo v recesijo, je po Ivančevih navedbah odprl jesensko tekmo zniževanja gospodarskih napovedi. Bruto domači proizvod v EU se po oceni IfW v letu 2023 realno ne bo povečal, šele v 2024 naj bi zrasel na 1,8 odstotka. Povprečna rast cen v območju evra naj bi v 2023 znašala 7,2 odstotka, letos 8,1 odstotka, visoka pri 3,3, odstotka naj bi ostala tudi v 2023. Stopnja anketne brezposelnost naj bi se povečala z letošnjih 6,8 odstotka na 7,3 oz. 7,7 odstotka, je še navedel IfW.
V slovenskem gospodarstvu se bruto marža zaradi visoke rasti cen energentov niža. Kvalitativni podatki o poslovanju podjetij po dejavnostih v drugem četrtletju razkrivajo, da se je bruto dobičkonosnost oz. dodana vrednost v prodaji poslabšala, saj je bila bruto marža medletno nižja za šest oz. štiri odstotne točke. Tako nizko je bila denimo bila v drugem četrtletju 2018, je spomnil Ivanc.
Letna inflacija v Sloveniji je avgusta pri 11 odstotkih ostala enaka julijski, kar je bilo več od pričakovanj analitikov GZS. Bolj od njihovih ocen se je povečala tudi letna inflacija v območju evra, ki je pri 9,1 odstotka v avgustu dosegla nov vrh. Julija je bila po njihovih navedbah tudi presenetljivo nizka rast izvoza blaga iz Slovenije. Poslabšala se je demografija v zasebnem sektorju, saj se je število stečajev povečalo, manj je bilo registracij pravnih enot.
Cene uvoženih proizvodov v Sloveniji so bile julija za 0,7 odstotka višje kot junija, kar je bilo več od pričakovanj GZS. Cene energentov so bile višje za 2,9 odstotka, cene proizvodov za investicije za 1,3 odstotka, cene proizvodov za široko porabo za 0,7 odstotka, medtem ko so bile cene surovin nižje za 0,1 odstotka. “Julijske visoke uvozne cene energentov so signal za nadaljevanje cenovnih pritiskov v prihodnjih mesecih,” je zapisal Ivanc.
vir: lokalec.si
