Zagotovitev cenovno dostopne in trajnostne hrane za državljanke in državljane EU, boj proti podnebnim spremembam, varstvo okolja in ohranjanje biotske raznovrstnosti, primeren gospodarski donos v prehranski verigi, povečanje ekološkega kmetijstva – vse to je temelj evropskega zelenega dogovora.
Kaj je lokalna trajnostna oskrba s hrano?
Lokalna trajnostna oskrba s hrano pomeni lokalno pridelavo, predelavo in distribucijo trajnostno oz. ekološko proizvedene zdrave (visoko kakovostne in varne) hrane, ki je fizično in cenovno dostopna lokalnemu prebivalstvu in porabljena na lokalnih trgih. EU zagotavlja zaščito proizvodov na svojem geografskem območju, deluje pa tudi na mednarodni ravni, da bi zaščitila pristnost in zagotovila priznavanje kakovostnih evropskih proizvodov po vsem svetu.
Ekološka samooskrba zagotavlja trajnostno ohranjanje zdravja, tal, ekosistemov in ljudi. S tem sledi naravnim metodam in kroženju snovi v naravi. Temelji na ekoloških procesih, biološki raznovrstnosti in ciklih, prilagojenih na lokalne razmere. Hkrati pa se izogiba vnosom snovi, ki imajo škodljive vplive na zdravje ljudi in na okolje. Uporaba lahko topnih mineralnih gnojil, kemično sintetiziranih fitofarmacevtskih sredstev (pesticidov), gensko spremenjenih organizmov ter različnih regulatorjev rasti, ni dovoljena.
Trajnostna prehranska samooskrba v pri nas in v EU
V Sloveniji pridelamo za svoje potrebe le okoli 35 % hrane. Največja težava majhne samooskrbe je ta, da se ob pojavu podnebnih sprememb (suša, poplave, pozebe) in sprememb na naftnem trgu, ki bi lahko omejile pritok hrane v državo, lahko zgodi, da bomo zelo odvisni od uvožene hrane.
Dejstvo je, da je povpraševanje po lokalno pridelani, sledljivi, zdravi in kakovostni hrani vse večje. V nasprotju s tem pa lahko v trgovinah najdemo večinoma le uvoženo sadje in zelenjavo. Domače podeželje in kmetijstvo pa zaradi tega ostajata neizkoriščen potencial.
Koronavirusna kriza je celotno EU opomnila, kako pomembno je vzpostaviti zanesljiv in odporen prehranski sistem. Sistem, ki lahko državljanom v vseh okoliščinah zagotovi dostop do zadostne količine cenovno dostopne hrane. Opomnila nas je na povezavo med zdravjem, ekosistemom, dobavnimi verigami, porabo in mejami zmogljivosti našega planeta.
V središču evropskega zelenega dogovora sta tako dve temeljni strategiji ‘od vil do vilic’ in strategija za biotsko raznovrstnost do leta 2030 ‘Vrnimo naravo v naša življenja.’, ki predstavljata ključni del za oblikovanje ugodnega prehranskega okolja, v katerem bo lažje izbrati zdrave in trajnostne načine prehranjevanja, ki pozitivno vplivajo na zdravje in kakovost življenja potrošnikov ter zmanjšujejo z zdravjem povezane stroške družbe.
Prehod na trajnostni prehranski sistem lahko prinese okoljske, zdravstvene, socialne in gospodarske koristi ter zagotovi, da bomo z okrevanjem po krizi skupaj stopili na trajnostno pot.
Kako lahko sami prispevate k povečanju trajnostne lokalne prehranske samooskrbe?
- Kupujte kvalitetno hrano od malih pridelovalcev v vaši lokalni okolici.
- Povezujte se v mreže trajnostnih pridelovalcev in potrošnikov.
- Vključite se v partnersko kmetovanje.
- Sodelujte pri organiziranju kratkih tržnih verig, npr. zelenih zabojčkov, košarice sadja ipd.
- Pridelajte si sami doma svojo zdravo hrano.
- Bodite informirani in informirajte ostale.
- Bodite dober zgled.
- Prehranska samooskrba je čedalje večji temelj zdravega, varnega in kakovostnega načina življenja. Zato je skrajni čas, da se zanjo odločite in da jo vsi skupaj dosežemo.
Koliko hrane se zavrže?
Po statističnih podatkih je v letu 2018 vsak prebivalec Slovenije zavrgel povprečno 68 kg hrane, od tega kar 26 kg še užitne. Skupaj pa smo v Sloveniji v letu 2018 povzročili skoraj 139.900 ton odpadne hrane. Odpadna hrana v gospodinjstvih predstavlja kar 11 % vseh odpadkov. Ta količina bi bila lahko precej manjša, če bi bil naš odnos do hrane drugačen in če bi poskrbeli, da užitna hrana ne bi pristala med odpadki.
Tako kot v prejšnjih letih je tudi v 2018 več kot polovica odpadne hrane nastala v gospodinjstvih. Govora je o 52 % ali skoraj 73.200 ton. Tretjina odpadne hrane (skoraj 42.100 ton) je nastala v gostinstvu in drugih dejavnostih, v katerih se streže hrana. Sem štejemo npr. šole, vrtce, bolnišnice, domovi za ostarele itd. Desetina odpadne hrane (okoli 13.800 ton) je nastala v distribuciji in trgovinah z živili. Vzrok so poškodbe pri transportu, nepravilno skladiščenje, pretečen roka uporabe ipd.
Ali ste vedeli, da imajo ekološka živila rastlinskega izvora 4 do 5 krat manjšo vsebnost pesticidov v primerjavi z živili konvencionalne pridelave? Ekološka hrana zato naj ne bo zgolj trend, ampak nujen in nepogrešljiv temelj zdrave družbe, kot tudi okolja.
Evropska unija si z uresničevanjem obeh strategij v največji meri prizadeva zmanjšati okoljski in podnebni odtis živilskega sistema EU ter okrepiti njegovo odpornost, varovati zdravje državljanov in podpreti oživitev gospodarstva. To vključuje podporo trajnostnim praksam v kmetijstvu, ribištvu in ribogojstvu ter ohranjanje prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst in preprečevanje nezakonite trgovine z njimi.
Odpadna hrana je tretji največji povzročitelj emisij toplogrednih plinov. Imamo samo en planet, zato trajnostno ravnajmo pri porabi naravnih virov, energije, dela in časa, ki so bili vloženi v pridelavo in pripravo hrane.
Zapis je nastal v sklopu projekta Evropa na našem pragu, ki ga za namen informiranja državljanov izvajajo v Zavodu PIP Maribor. Projekt je sofinanciran s sredstvi Evropske unije.
